Hitro v gozd po smrekove vršičke!

Pomladni meseci so za vse ljubitelje narave nekaj posebnega. Občudujemo travniške rožice, kjer jih še niso uničila umetna gnojila – v Porabju travniki še pristno cvetejo – in pogledujemo proti gozdovom, ki nas vabijo z nešteto odtenki zelene barve. V maju se prebujajo iglavci, smreke, bori in jelke. In svetlozeleni vršički predvsem smrekovih vej bodo današnja tema mojega pisanja. Spomnim se svojih rosnih let, ko smo otroci šli z mamo v gozd in nabirali vršičke. Dali jih bomo v sladkor, potem na sonce, da bomo imeli sirup proti kašlju, nam je razlagala … Moja, žal, že pokojna mama se je spoznala na vse rožice, drevesa, gobe in še nešteto koristnih reči v naravi in vesela sem, da je vse to bogastvo znanja prenesla name. Že od otroštva me je vse v naravi zanimalo.

Gremo torej v gozd po smrekove vršičke, malo jih grizljajmo že tam, doma pa si pripravimo vsaj zdravilni sirup, če si ne upamo eksperimentirati z vršički v solati, sladici ali ob divjačinskem mesu … Nabiramo jih od začetka maja in vse do konca junija, odvisno od vremenskih razmer. Izogibamo se nabiranju po dežju, saj ta z vršičkov spere olja in smole. Zato počakamo dan ali dva, da jih obsije sonce in se znova naoljijo. Zelo pomembno je, da jih nabiramo v čistem okolju, vsaj 100 metrov od prometnih cest. Najboljši so zelo mladi vršički, ne daljši od 5 centimetrov. Ne poškodujmo smrekovih dreves! Nabirajmo s spodnjih vej starejših dreves, saj mlade smreke potrebujejo za rast in oblikovanje krošnje prav vse poganjke. V Porabju je veliko nasadov smrek, ki jih lastniki vzgajajo za prodajo ob božičnih praznikih; take nasade izpustimo, nabirajmo z dreves, ki ne bodo služila več temu namenu, ker so ga prerasla. Ne pretirajmo z nabiranjem z enega drevesa, saj bo to preprečilo njegovo rast, prav tako ne smemo mladih poganjkov trgati z vrha smreke. Vršički različnih vrst iglavcev imajo različne okuse. Nekateri so celo zelo grenki, to pa ne pomeni, da niso užitni. Priporočam nabiranje samo smrekovih vršičkov, ki jih je največ, in lepo dišijo po smoli iglavcev. Njihov kiselkast okus po citrusih nas prepriča, da so polni vitamina C, ki se obdrži tudi takrat, če jih posušimo ali damo v zmrzovalnik za poznejšo uporabo. Poleg C-vitamina vsebujejo še magnezij in kalij, ki prispevata k spodbujanju presnovnih procesov v jetrih, s tem pa k boljšemu počutju, in klorofil za zdravljenje dihal, zmanjševanje ravni škodljivega holesterola, blaženje vnetij, pomoč pri hujšanju in še bi lahko naštevali.

Smrekovi vršički ne pričarajo le okusa po pomladi, ampak v telo vnašajo obilo močnih antioksidantov. Z njihovim delovanjem se naše telo po hladnih in precej nedejavnih mesecih prebudi in okrepi. V čistem okolju gremo torej v gozd in grizljamo smrekove vršičke – to je najbolj preprost in najučinkovitejši način njihove uporabe. Ko vršički postanejo veje in jih ne moremo več nabirati, je gibanje v iglastem gozdu in vdihavanje zraka, prežetega s smolnimi hlapi, prav tako zdravilno. Dokazano je, da pljučni bolniki najbolje okrevajo v smrekovem ali borovem gozdu, zato so v taka okolja locirana zdravilišča zanje.

Še vedno je najbolj znan in priljubljen način uporabe smrekovih vršičkov priprava sirupa za čiščenje dihalnih poti, blaženje kašlja in krepitev splošne odpornosti. Postopek, da iz sestavin dobimo sirup, je nekoliko daljši, a se splača potrpeti. Naberemo torej mlade smrekove vršičke. Pripravimo večji kozarec za vlaganje, ki se lahko neprodušno zapre. Potrebujemo še sladkor, po možnosti beli, ker se bolje topi. Jaz sem naredila letos poskus tudi z rjavim sladkorjem, a na rezultate bo potrebno še dolgo čakati … Razmerje med sladkorjem in vršički naj bo 1:1. Na dno kozarca damo plast sladkorja, le s tem tudi zaključimo. Izmenično dajemo v kozarec plast sladkorja in plast vršičkov, malo stisnemo in naložimo do vrha. Potem kozarec zapremo in damo na sonce. Tam naj bo mesec in pol, do dva meseca, vmes malo pretresemo. Tekočino precedimo, dobro iztisnemo. Dišeč sirup nalijemo v manjše steklenice in dobro zapremo. Hranimo na hladnem in temnem mestu. Za boljše počutje ali čiščenje dihalnih poti si ga privoščimo žličko zjutraj in zvečer, lahko ga uporabimo v sadni solati, čaju ali z njim obogatimo kozarec vode.

Poznamo pa še več preprostih načinov uporabe smrekovih vršičkov; iz njih lahko pripravimo zdravilno vodo za pitje. Vršičke sesekljamo in prelijemo z navadno vodo. Pustimo stati uro do dve in v vodo se sprostijo zdravilne snovi. Tako obogateno vodo pijemo za žejo in dobro počutje.

Uporaba smrekovih vršičkov v kulinariki zaenkrat še ni splošno razširjena; prvič zato, ker so aktualni samo spomladi, drugič pa zaradi nevsakdanjega okusa, ki bi lahko prevladal v jedeh. Domišljija kuharskih mojstrov pa ne pozna meja, zato se smrekovi vršički pojavljajo kot začimbe ali sestavine jedi na gurmanskih krožnikih vedno pogosteje. Najbolj preprosto jih je dodati sadnemu smoothiju ali v spomladansko solato (redkvice, mlada solata, špinača, motovilec), a šele tik pred serviranjem, da ohranijo vse vitamine in minerale. Drobno sesekljane vršičke se lahko uporabi namesto rožmarina v zelenjavnih in mesnih jedeh, prav tako pred serviranjem, saj bi s kuhanjem izgubili vse zdravilne in kulinarične lastnosti. Njihov okus in vonj se odlično prilega jedem iz divjačine, ne smemo pa pozabiti na sladice. Kivijev ali pistacijin sladoled, okrašen ali posut z drobno sesekljanimi smrekovimi vršički je prava poslastica. Lahko pa spečemo biskvit z gozdnimi borovnicami in sesekljanimi smrekovimi vršički.

Dragi bralci, zdaj pa nam preostane samo, da se zapodimo v gozdove, do odraslih smrek, in se oskrbimo z vršički, zakladnico vitaminov in mineralov, ob tem pa utrjujemo telesno kondicijo na prostem, v zelenem, dišečem okolju. Brez mask. Naše telo nam bo hvaležno.

(Prva objava je bila v tedniku Porabje.)