Facebook - knjiga obrazov po slovensko - je izjemna iznajdba, ki pa gotovo ne sme nadomestiti ali izriniti žive komunikacije med ljudmi. Kot sem že zapisala pred približno pol leta, sem se dolgo upirala skušnjavi lastnega profila, a sem se ga vseeno odločila narediti in vstopiti v svet virtualnih prijateljstev; no, takih imam zelo malo, ker večino svojih fb-prijateljev poznam tudi v živo. Nabor mojih prijateljev je izredno pester, saj zajema zelo različne starostne skupine ljudi, od učencev v porabskih šolah do upokojencev častitljive starosti, glede poklicnih struktur pa je prav tako pestra zbirka ... Moje zanimanje za dejavnosti fb-prijateljev pa gre v več smeri: na eni strani učenje iz zanimivosti, ki jih objavljajo, užitek v pisani paleti slikovnih objav, pri fb-prijateljih iz t. i. slovenskega zamejstva pa je moja pozornost, poleg vsebine seveda, usmerjena v opazovanje rabe jezika. In tu lahko prihajam do izjemnih odkritij, saj spontana komunikacija med ljudmi, predvsem pa izbira jezika, v katerem komunicirajo, pove o njih in njihovem odnosu do le-tega največ.
Fant na levi je števanovski sedmošolec Marcell, ki je prišel na to šolo iz monoštrske šele lani, seveda brez znanja vsaj peščice slovenskih besed. Ker je precej zgovoren in živahen, se mi je hitro ponudil za fb-prijatelja. Jasno, da sem ga potrdila. In je prišlo kratko sporočilce: Dober dan. Kako si?... Tudi dobro ... Adijo ... In tako naprej. Potem se mu kje zatakne, napiše kaj madžarsko, jaz nazaj slovensko, pa še prevedem njegove madžarske besede ... In tako komunicirava ... Ves čas samo slovensko! Ko sem se njegovim učiteljem pohvalila, kako si z Marcellom dopisujem slovensko, so me debelo gledali ... Saj on nič ne zna slovensko, so menili ... Zna, zna, če ga znaš vprašati in usmerjati pogovor. Vem, da mi niso verjeli in še malo nespodobno se jim je zdelo, da si dopisujem z učencem, ki je po vrhu še - Marcell ...
Druga sedmošolka iz istega razreda (na fotografiji v ospredju) je Vanessza, prav tako moja fb-prijateljica. Tudi z njo velikokrat izmenjujem sporočila; ker starši in stari starši znajo slovensko, doma gotovo sliši slovenščino, zato vse razume in celo slovensko zelo dobro odgovarja. Prav tako njena leto mlajša sestrica. Dopisujeva si o vsakdanjih stvareh, celo mi kaj zanimivega zaupa. Morda bi se našel še kdo izmed učencev in dijakov, ki zapiše kaj več od besede ali dveh. A le v sporazumevanju z mano, njihova medsebojna komunikacija je samo madžarska. (In tam nekje berem, da bo nekdo v Porabju letos izvajal raziskavo na temo družinskega jezika. Hahaha!!! Pač vprašalniki, kljukice, krogci. Smešno. Spet je treba odkrivati Ameriko in biti silno pameten ter pomemben!!! Kakšna odkritja neki, sancta simplicitas!! Berite moje bloge pa vam bo vse jasno! Brez veleumne znanosti ...) V Porabju se je zgodila zamenjava jezika, priznali to ali ne ...
Sicer pa se razglejmo malo po sporočilih mojih odraslih fb-prijateljev. Največ je odvisno od srčne in jezikovne kulture posameznika, od njegovega lastnega odnosa do materinščine, kulture, pripadnosti in narodnostnih vrednot. Imam prav tako veliko fb-prijateljev med Slovenci iz Italije in Avstrije, poleg prijateljev na Madžarskem. Moja "poklicna deformacija" je, da sem pozorna na izbiro jezika pri sporočilih ljudi, za katere vem, da so pripadniki manjšine in da je njihova materinščina slovenščina ... Tu pa imam kaj videti in razmišljati! Skoraj vsi moji slovenski fb-prijatelji iz Italije in Avstrije so lahko vsem Slovencem vzor. Pišejo brezhibno slovenščino, njihovi zapisi so slovenski ali v obeh jezikih, tudi njihova medsebojna komunikacija je taka. Občudovanja vredno! In se borijo za svoj slovenski obstanek, tudi s tem, da slovenščino uporabljajo, in jo s ponosom branijo. To je odnos, ki obeta prihodnost, ki kaže na to, da vedo, da je jezik tisti, zaradi katerega se bodo ohranili kot Slovenci. Moje spoštovanje vsem!!!
Kako pa je s tem kaj tu, v teh dneh ob motni Rabi?? Ne tako, kot bi si želela. Pretežna večina mojih slovenskih fb-prijateljev na Madžarskem, z redkimi izjemami, komunicira, razen z mano, s svojimi prijatelji Slovenci samo madžarsko!!! Včasih kar osupnem nad kakšnimi zapisi! V božičnem času, ko smo si vsevprek voščili, sem si ob medsebojnem madžarskem voščilu dveh pomembnih Slovencev (eden je politik, drugi kulturnik in imata polna usta slovenstva) privoščila malo pikrosti: njuna medsebojna fb-voščila v madžarščini sem prevedla v slovenščino in pripisala, naj občudujeta, kako lepo to zveni slovensko in da se za Slovence spodobi, da si voščijo slovensko. Politik ni odreagiral, kulturnik pa me je poučil, da vsak lahko piše v jeziku, v katerem hoče ... Seveda, veliki kulturnik! Tudi slovenske gledališke predstave lahko igrajo Kitajci, ampak se ne bodo sprenevedali, da so Slovenci ... Vse te mesece sem bolj budno spremljala fb-časovnico omenjenega gospoda in, na svojo žalost, niti z mikroskopom ne bi mogla odkriti nobene slovenske besede ... Žalostno, žalostno ... To je le eden izmed primerov, so pa še hujši: kar nekaj takih, ki sem jih malo dregnila glede njihovega odnosa do rabe slovenščine, me je odprijateljilo, celo blokiralo ... Smešno in groteskno, bedno nojevsko. Prvi je bil fb-prijatelj Akoš, ki mi ni znal pojasniti relacij do svojega slovenstva, obenem pa sem zelo pikro in ostro zapisala svoje mnenje o fb-vendski strani (seveda so moj komentar takoj brisali, veliki vendski junaki!!!), ki se jo gre skupaj z nekimi luzerji, ki imajo očitno v življenju preveč časa. Žalost na kvadrat. Dragi moji, s tem da me blokirate, ne rešite problema izumrtja slovenščine v Porabju, niti ne rešite svojega problema, ker bom jaz pisala dalje. Me bodo pač brali drugi in vedno več nas je, ki razumemo in vemo in stojimo trdno za svojimi stališči ...
Zelo malo je potrebno - le svoje misli, mnenja, sporočila posredovati v obeh jezikih in s tem braniti svoj obstoj. In s tem potrditi, da ste še vedno in boste tudi v prihodnje zvesti svojemu rodu, izvoru in jeziku. Vse drugo je laž in sprenevedanje ...
