Počitnic je nepreklicno konec, danes je bil moj prvi delovni dan... Računalnik deluje!!! Nekaj ur odgovarjanja na e-pošto, kolegij, pogovori, telefoni, pot v Porabje... Sicer se je marsikaj dogajalo že v preteklem tednu; takole po kapljicah in v simbolih bom vam kaj šepnila... recimo, da bi me nekateri, ki so me pred časom popredmetili, spet poosebili. Zelo zanimivo...
Spomini na Piran so še kako živi... Lepi...
Pred nami pa je novo porabsko šolsko leto...
Bo kdo začel dojemati, da se je slovenščino treba naučiti, jo govoriti, ponavljati, utrjevati in učence realno ocenjevati, predvsem pa jo čutiti (če se že gremo dvojezične osnovne šole)?!? Bodo dvomi, negotovosti in težave pred začetkom šolskega leta končno odgovornim signal za začetek resnega soočenja s problemi??? Bo po njihovo "problematika pedagoške svetovalke" preimenovana nazaj v edini resnični problem - "problematiko opuščanja in opustitve slovenščine v Porabju"???
Na fotografiji so igralci (porabski učenci na piranskih počitnicah) igrice o pametni kozici, ki je znala šteti in je zaradi tega imela velikanske težave, dokler... Ja, to je bistvo! Dokler... Čakam svoj DOKLER...
Do takrat pa... Miserere nobis!!!
