Odgovor na vprašanje v naslovu je pritrdilen. Namesto da se zamenja strokovno nesposoben, a politično nastavljen in politiki všečen kader, se ukine delovno mesto in porabske šole pusti brez strokovne pomoči. Tako deluje institucija, ki se je skoraj pol stoletja hvalila s tem, kako strokovno pomaga zamejskim izobraževalnim ustanovam. V Porabju nič več ...
Zavod RS za šolstvo (v nadaljevanju: Zavod) je včasih bil osrednja, najprej republiška, potem državna strokovna institucija na šolskem področju. Ne bom naštevala, kaj vse se je tu delalo v podporo izobraževanju v Sloveniji. Moj zapis bo osredotočen na tisto področje, ki ima skupen naziv Zamejsko šolstvo. To področje, vpeljano na Zavodu pred nekaj več kot štirimi desetletji, so pokrivali trije ali štirje svetovalci: sprva dva, pozneje ena svetovalka za slovensko šolo v Italiji, ena svetovalka za dvojezično šolstvo na Koroškem v Avstriji (ista svetovalka še pouk slovenščine na Hrvaškem) in sprva svetovalec, po njegovem odhodu v pokoj 1992. leta pa svetovalka za narodnostno šolstvo Slovencev v Porabju na Madžarskem. Svetovalke s(m)o bile zaposlene na Zavodu, področje zamejskega šolstva pa del Zavodove pomembne strokovne dejavnosti. Konec koncev slovenski kulturno-jezikovni prostor sega čez slovenske državne meje in zato je desetletja bilo logično, da se v okviru Zavoda strokovno podpira vzgojno-izobraževalne institucije Slovencev v sosednjih državah, kjer se za ohranjanje, predvsem pa poučevanje slovenske materinščine morajo vlagati enormni napori. Zakaj pišem v pretekliku? Ker je vse to bilo nekoč ...
Ko je na Zavod prišel vedrit, predvsem pa oblačit direktor za vse čase in politične opcije in tako ostal celo desetletje - trenutni moj najljubši šolski minister -, so se zadeve začele spreminjati. Pojma ni imel, kaj je bistvo strokovne pomoči svetovalk v zamejskem šolstvu, pa ga niti ni zanimalo. Osredotočila se bom, seveda, na porabski primer. Tisti, ki smo desetletja s trudom in muko poskušali kaj narediti, ob tem pa zaradi kakšne kritične pripombe dobivali po glavi, smo ob takem vodstvu institucije bili še bolj potisnjeni ob zid. Kot sem več ali manj napisala že vse v predhodnih blogih, je naenkrat postala pomembna politična korektnost. Korektnost - do koga? Do porabskih vaških "poglavic", ki so imeli skoraj "vročo linijo" z njim. "Ona je to rekla, pa napisala, pa naredila, pa blablabla ...," so javljali v Ljubljano. In veliki diktator je pribrzel skupaj z malim pažem z ministrstva na sestanek z vaškimi poglavicami o meni - brez mene! Ne samo enkrat. Nihče ni nič vprašal mene, šol, učiteljev, mojega 30-letnega dela v porabskem šolstvu naenkrat ni bilo več! Vse zradirano, pozabljeno, za te odvratne like sem bila samo še nebodijetreba oseba, ki noče lagati, dvoličiti, tvorno sodelovati z gnilo, skorumpirano politiko. Nihče me ni mogel braniti, tudi sama se nisem mogla, saj me nihče ni nič vprašal. Ker sem z nekaj besedami v komentarju na facebooku dregnila v center porabske politične greznice!!! (Fotka: Zadnji "moj" seminar za porabske pedagoge na Bledu)
Sem naredila strokovno napako, če se Zavod že ima za strokovno institucijo? Nisem. Sem zanemarjala delovne obveznosti? Nisem. Sem naredila karkoli takega, kar se šteje za kršitev? Nisem. Torej??? Diktatorja to ni zanimalo. Dal mi je nezakonito odpoved iz lažnih razlogov, ki jih je natresla od politike forsirana konkurentka, in ponudbo nove pogodbe "za kar nekaj", recimo, 8-urno sedenje vsak dan v pisarni do nadaljnjega. Nisem sedela niti en dan! In lik, ki je dajal nezakonite odpovedi na osnovi laži, je danes šolski minister! A to še ni vse. Vzporedno z mano je na izmišljeno delovno mesto zaposlil strokovno nesposobno, lažnivo, dvolično, a politiki všečno osebo! Ko sem jaz šla, je ta oseba sedla na moj stol. Katastrofa za šole, za Zavod. Vrhovni pa nič! Politiki srečni, da imajo dobro propagandistko, režiserko Potemkinovih vasi, skratka, vsestransko "umetnico", ki dela zanje. Strokovno delo v šolah ni bilo več pomembno, čeprav bi ga le-te potrebovale. Tudi jezik ni bil pomemben, kot je izjavila v prvem javnem nastopu. Pomembni so bili izmišljeni projekti, ki še danes bremenijo šole. Direktorju je bila edina skrb, da so politiki - vaške poglavice - zadovoljni. In tako je počasi ta lik uničil strokovno delo Zavoda v porabskem šolstvu (in ne samo tu). Vemo, da na Madžarskem ni pedagoških strokovnjakov za slovensko narodnostno šolstvo in, namesto da bi po mojem odhodu z Zavoda zaposlil strokovno kompetentnega svetovalca (tak je bil tudi prijavljen, a ga je odklonil), so zaposlili politiki všečno, strokovno nekompetentno osebo. No, ne za dolgo ... (Fotka: Zadnji vsezamejski seminar, ki smo ga tri svetovalke organizirale devetič za pedagoge iz štirih zamejskih skupnosti, Nova Gorica - Benečija)
Letos julija mi je nekdo sporočil: ona oseba ni več na Zavodu. Menda z njo niso bili zadovoljni, ker strokovno ni nič znala narediti, zato so ji politiki "zrihtali" (izmislili!!) službo na šolskem ministrstvu. Kakšno službo? Ja, neka svetovalka za Porabje bo, rekla je, da na Zavodu ni imela svobode. Nekaj tako abotnega še nisem slišala. Kakšne svobode??? V treh desetletjih svojega dela na Zavodu nisem nikoli čutila, da se ne morem svobodno odločiti, kaj je strokovno primerno in potrebno narediti v porabskih šolah. Če pa si nesposoben strokovno delati v okviru pravil ustanove, v kateri si zaposlen, kot je to bil primer te osebe, pa imaš, seveda, probleme. In ona jih je imela, Zavod in šole pa tudi. No, Zavod se je bremena rešil, porabske šole pa, žal, ne. Verjamem, da je zanje grozno, ko samooklicana "svetovalka" z blagoslovom traktoristične politike buldožira po šolah in si izmišlja vedno nove in nove "projekte". Kaj pa jezik? Učenje in krepitev slovenščine, zaradi katere se skupnost še imenuje slovenska?? Ah, saj ni pomembno. Glavno je, da se učenci marsikaj napiflajo in lepo nastopajo na proslavah, naivne kokoši iz Slovenije pa vzhičeno pripovedujejo o neverjetnem preporodu slovenščine v Porabju. Bizarno do neba!
Zgodba o svetovalcu in strokovni pomoči narodnostnemu šolstvu v Porabju se je za Zavod RS za šolstvo očitno končala. Ni novega razpisa delovnega mesta, ki ga je ona oseba zapustila, vse je tiho, velike besede so se spremenile v velik molk. Na šolskem ministrstvu pa se tako ali tako desetletja svaljka bataljon likov, ki so tam "zbog sira i vojne muzike", a dobivajo lepe plače. Ena taka plus ali minus, ni problema! 😛 Vsekakor pa me zanima, na koliko časa Zavod posodablja spletne strani. Ko sem malo pobrskala po razdelku Mednarodno sodelovanje, podrazdelek Zamejsko šolstvo, sem se morala kar glasno zakrohotati. Naj tej strani namreč lahko berete moje besedilo o narodnostnem šolstvu v Porabju, za katerega strokovno skrbi Zavod, napisano pred 10+ leti! Tričetrt podatkov danes ne drži več, a to na Zavodu nikogar ne moti. Omenjen je tudi kontakt, ki ga prav tako ni več. Torej - bodite fer in izbrišite ta tekst, če ste že dvignili roke od porabskih šol! Človek se ob taki packariji lahko vpraša: Katera objava na spletnih straneh Zavoda RS za šolstvo pa je resnična??? A vam kdo še lahko verjame tudi glede drugih objav???
Ni komentarjev:
Objavite komentar