Čez petnajst, deset, pet ... let v Porabju ne bo več slovenščine

V Porabju že danes ni več slovenščine kot jezika v javni rabi, posebej med tistimi, ki so nesramno dobro plačani za to, da bi slovensko materinščino ohranjali in širili. Amen. 

Minilo je OSEM let od odličnega članka novinarke Urške Mlinarič v dnevniku Večer o resničnem vsakdanu jezika in slovenstva v Porabju; analitično, poglobljeno, predvsem pa brez laganja in hinavčenja se je novinarka takrat lotila jezikovnih in splošnih razmer življenja v Porabju in ugotovila, da je slovenščina skoraj mrtev jezik. 😭 Zakaj poudarjam osem let? Ker smo od takrat po različnih medijih deležni le gnile propagande, ki jo proizvajajo lokalni politiki in njihovi oprode iz Slovenije! Kar številni liki, imenujem jih dvorni pisuni, so zadolženi in z našim denarjem plačani za loščenje podobe predvsem dveh porabskih politikov in njunega ozkega družinsko-prijateljskega kroga. Prav mučno je v zadnjem času pogledati v tednik Porabje in preleteti kakšno bruharijo od člankov, ki slavijo like in dela aktualnih despotov ... Torej osem let megle, nakladanja in laganja o dejanskem stanju duha, predvsem pa jezika v Porabju je moralo miniti do novega poglobljenega članka, pravzaprav obširne reportaže, podkrepljene z video posnetki, iste avtorice, odlične novinarke Urške Mlinarič, tokrat na portalu N1INFO.SI, 19. oktobra 2025 pod naslovom Za petnajst lejt se tü več nede slovenska rejč čüla. 

Novinarka se je ponovno natančno poglobila v problematiko, brez olepševanja in cvetličenja, s poudarkom na ohranjanju in živi rabi jezika tako v javnosti kot v družinskih krogih. Že prva sogovornica, predsednica Društva porabskih slovenskih upokojencev, je iskreno in zaskrbljeno ugotavljala, da je s slovenščino v Porabju konec: ni je v družinah, ni je v okolju, le starejši, ki ne bodo več dolgo, jo še uporabljajo v medsebojni komunikaciji. Da slovenščini bije zadnja ura in da se to ne da popraviti v kratkem, je modroval tudi glavni porabski politik, predsednik Državne slovenske samouprave; menda je bilo ogromno zamujenega v preteklosti ... Ob tej veleumni ugotovitvi sem se morala sladko nasmejati! Kedves Precednik! Več kot 3 desetletja si na sceni in narodnostni plači kot novinar, fotograf, politik, ezermešter ... Kaj si ves ta čas delal na področju ohranjanja jezika? Lastnih otrok nisi naučil slovensko, tvoja žena ni čista Madžarka, kot praviš, da je, tvoja družina in vse sorodstvo je pomadžarjeno. Vidiš, to je zamuda! Od koga pa pričakuješ, da bo ohranjal jezik in slovenstvo v Porabju, če ste tisti, ki bi morali biti vzor, le Slovenci na papirju, pred novinarji in financerji? Ja, na tistih polah popisa prebivalstva, kjer ste politiki s svojo propagandno mašinerijo blebetali, kako je pomembno, da se čim več ljudi zapiše za Slovence, da bo več pejnez. Ni važno, če govorijo slovensko, važno je število. Tako so svojo priložnost in pričakovanja, verjetno pejnez, izkoristili raznorazni liki, tudi nekateri Romi v Porabju, ki so danes razočarani. Tvoje poti na Triglav? To je pač tvoj hobi, s čimer ni nič narobe, vendar svoje hobije ljudje običajno financiramo sami ... In kolikor mi je znano, se iz Porabja do vznožja Triglava že nekaj let ne hodi peš. Kako boš torej revitaliziral slovenstvo? S propagandistko iz Slovenije, z žganjarno, mlinom, apartmaji in vsemi drugimi "zidinami", ki jih gradiš? Zidovi ne govorijo slovensko, tudi ljudje znotraj njih, žal, ne ... 

"Na podlagi česa pa si Slovenec, če ne govoriš slovensko?" To se sprašuje ena zadnjih porabskih intelektualk, nekdanja urednica tednika Porabje, tistega časopisa, ki je v času njenega urednikovanja še imel vsaj tu in tam kakšen kritičen pogled na porabsko realnost. Danes je, žal, reklamni zvarek za preživetje glavnih političnih likov in njihovih fevdov. Bivša urednica je poleg predsednice upokojenskega društva edini kritično razmišljujoči glas vpijočega v puščavi. Res je, da so tudi zgodovinske okoliščine botrovale današnjemu stanju, saj Porabci nikoli niso bili del kakršne koli državne tvorbe skupaj z ostalimi Slovenci in, kot pravi bivša urednica, tudi niso bili kaj dosti v zavesti Slovencev. Sama bi dodala, da je politika Slovenije do Porabja že desetletja zgrešena. Zakaj? Urad za Slovence, ki naj bi v nekem smislu skrbel za Slovence zunaj meja, je v vseh vladah bil in je še vedno združba političnih amaterjev, ki so odpadli na volitvah in jim je bilo s strani strank potrebno zagotoviti dobro plačano službo brez odgovornosti. Kup nesposobnih, nerazgledanih birokratov, ki nimajo pojma o ničemer. Nekakšni ministri, pravzaprav klovni, ki po prevzemu funkcije prvič slišijo za Slovence v zamejstvu, se gredo velike šefe in blebetajo v nebo vpijoče nesmisle. Tudi aktualni minister ni drugačen. In ko je tak urad zbirka bleferjev in nesposobnežev, bankomat za zamejstvo, lahko v Porabju vladajo liki, kot jih poznamo: nenačelni, lažnivi, koruptivni, klientelistični. Saj oni v Ljubljani (tudi tisti v Budimpešti) nimajo pojma!

Slovenščina je v Porabju jezik, ki je skoraj popolnoma izginil iz družinskega okolja, zato se vzgojiteljice v dvojezičnih vrtcih zelo trudijo otroke, ki pridejo od doma brez kakršnega koli znanja slovenščine, vsaj nekaj malega naučiti. Mlada porabska vzgojiteljica je glede prihodnosti jezika skeptična, saj pravi, da čez nekaj let tu ne bo več slovenščine. Verjamem ji ... In kje so zdaj velike besede politikov, propaganda dvornih pisunov? Kaj ste naredili za drugačen odnos do slovenščine v teh desetletjih narodnostni politiki, ki so vas pred kamerami in mikrofoni polna usta slovenstva? Niti ena mlada družina ni dobila nobene, vsaj moralne podpore s strani narodnostnih institucij glede učenja slovenske materinščine. Kako pa bi? Saj, konec koncev, vsi v Porabju vedo, da tisti, ki so jih polna usta slovenstva in polni žepi narodnostnega denarja, še lastnih otrok niso naučili slovensko. In s kakšno moralno pravico bi lahko ti liki komu kaj rekli??? Novinarka omeni tudi Društvo porabske mladine, ki menda šteje 48 članov. Seveda o slovenskem jeziku v tem društvu že od ustanovitve ni ne duha ne sluha. Glavno, da jim Urad za Slovence da denar, da organizirajo zabavo ob velikem slovenskem prazniku, halloweenu. 😫

V Porabju sta dve t. i. dvojezični šoli, gornjeseniška in števanovska, medtem ko je na monoštrskih šolah možnost učenja slovenščine kot predmeta. Na gornjeseniški osemletki je 57 učencev, na števanovski 36. Seniška ravnateljica je novinarki povedala le splošne podatke o pouku slovenščine, iz konteksta in vedenja o resničnem znanju jezika pa lahko razberemo, da na šoli nimajo niti enega učenca, ki bi obvladal vsaj osnovno komunikacijo v slovenščini. O tem sem veliko pisala, dobivala veliko kritik, a še vedno trdim: če učenec po 1600 urah slovenščine od 1. do 8. razreda ni zmožen osnovne slovenske komunikacije, je nekaj narobe z učitelji. Še vedno? Menda bo kmalu v porabskih šolah več asistentov iz Slovenije kot učiteljev, zato bi take banalnosti morale biti že odpravljene. 😲Češnja na šolski torti pa je vsekakor mnenje osebe z izmišljeno službo zvenečega naziva "svetovalka za narodnostno vprašanje" (nekaj takega, kot da bi rekli vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic 😝). Mlade je treba spodbujati, saj z veseljem sodelujejo pri negovanju porabskih šeg, navad in plesov. "V preteklosti se jih je prevečkrat samo kritiziralo, da ne znajo slovensko," je izjavila omenjena oseba. To je insinuacija in notorična laž, ki je verjetno vržena meni. Če bi poznala Porabje tako, kot je v resnici, če bi se vsaj malo poglobila v dejanske probleme in poskusila prisluhniti porabskim ljudem, česar pa ni zmožna, bi dojela, da se nikoli in nikdar ni kritiziralo učencev, ampak so bile kritike uperjene v prvi vrsti v narodnostno politiko in izvajalce pedagoškega procesa. Žalostno, da po sedmih letih lomastenja po Porabju ta oseba nima pojma! Vsiljuje to, kar ona hoče in se ne vpraša, kaj bi hoteli oni. Žal.

Slovenščina ni ekonomsko zanimiva za porabske ljudi, saj jih več kot polovica za višje plače dela v Avstriji, ugotavljajo novinarkini sogovorniki. Zato starši raje vpisujejo svoje otroke k pouku nemščine, kar je možnost v monoštrskih šolah. Nekdo celo omeni, da slovenščine že čez pet let v Porabju ne bo več. In smo spet pri slovenski politiki in milijonih, ki se delijo za nekakšen razvoj gospodarskih dejavnosti v Porabju. Komu so se delili ti milijoni? Če se spomnim fotografije srečnih dobitnikov, sem na njej videla le malo Slovencev. Urad za Slovence pa nič. Saj so bankomati tiho ... 

Proti koncu obširnega članka pa sta nastopila še mama in sin, ona poklicna predsednica Zveze Slovencev (še enkrat: Zveza ni nobena predstavniška organizacija Slovencev, ampak navadno civilno društvo s približno 100 člani!!), on direktor razvojne agencije in vzorčne kmetije, ki sta v lasti Zveze (krasna klientelistično-nepotistična naveza). Menda je vzorčna kmetija (komu ste vzor??) finančno samozadostna. A res? Če prištejete ves slovenski denar ... Mama pa je tudi strašno navdušena nad vitalnostjo slovenske skupnosti. (Vsak na njenem mestu in ob njeni plači bi bil.) 😆Tudi predsednik Državne slovenske/madžarske samouprave je enako navdušen nad lastnimi uspehi: "Nej baja, če ne gučijo slovensko," je izjavil pred znamenitim popisom nekajkrat. Torej Slovenci brez jezika, a z dobrimi zvezami za pejneze v Ljubljani in Budimpešti. Žalostno in zaskrbljujoče, kam vodi aktualna narodnostna politika svojo skupnost.

In po dveh strašno optimističnih politikih novinarka naredi v zapisu odličen obrat, ki vključi glas razuma, bivšo urednico tednika Porabje: "Res je, ni vse slabo. Veliko je bilo v zadnjem desetletju in pol narejeno za stabilno delovanje skupnosti, za kulturne dejavnosti, vendar ko opazujem, kako usiha slovenski živelj po porabskih vaseh, kako nekdaj slovenske domačije kupujejo Madžari iz notranjosti, ki ne poznajo duše te pokrajine, in madžarščina izrinja slovensko besedo, se sprašujem, zakaj si lažemo? Zakaj si lažemo, da bosta en ali dva posameznika prinesla spremembe, pomlad v skupnost. Dajmo se soočiti s težavami, ki jih imamo. Le tako imamo možnost, da to, kar je še ostalo od manjšine, rešimo," poskuša omenjena s konstruktivno kritiko prebuditi odgovornost v tistih, ki s svojimi potezami in razmišljanji že dolgo krojijo usodo tukajšnje skupnosti.

Odličen članek Urške Mlinarič bi morali temeljito premisliti prav vsi odgovorni v Porabju in v Ljubljani ter začeti drugače. Najprej s samorefleksijo, če so je zmožni. Slovenci brez slovenskega maternega jezika v Porabju niso več Slovenci. Jezik je duša, čustvo, človeška bit. +1000 na vaših seznamih in v samohvalah nima slovenske duše, čustva in biti! Nekoč sem naletela na posnetek slovenske narodne pesmi, ki jo je pel na nekem tekmovanju vrhunski kitajski zbor. Izvedba je bila - tako so rekli ocenjevalci - boljša od petja slovenskega zbora. Bi te kitajske pevce proglasili za Slovence?? 

(Fotografije sem naredila 28. oktobra 2025 v Porabju.)

Kdo bo ustavil nasilje izmišljenih "strokovnjakov" nad porabskimi šolami in šolniki?

 

Vprašanje je, žal, retorično. Odkar v Porabju vlada logika politične mafije in je vse podrejeno samo loščenju podobe politikov, samooklicanih despotov, s finančno podporo bednih in naivnih slovenskih oprod, je tam vse drugače, kot pravi v prispevkih na RTV SLO (recimo v Globusu) novinar Peček. Kako drugače? Pač drugače. 😋Seveda je drugače. Nobene besede o šolah in šolstvu, s čimer so se v zvezi z ohranjanjem slovenščine nekoč še lahko hvalili. Šole niso pomembne, danes se govori le o pejnezih; koliko kdo dobi iz Slovenije, kaj s tem naredi in kako se bo v Porabju marsikaj gradilo. Komu? Kdo in kaj bo za tistimi silnimi zidovi? Kolikim članom dveh političnih klanov je potrebno še urediti izi službice? Odvratno! 😫

Za šole in šolstvo smo nekoč rekli, da so temelj ohranjanja in razvijanja slovenskega jezika in samozavedanja o narodnostni pripadnosti. Moja tri desetletja delovanja v porabskem šolstvu so bila posvečena temu cilju. Nekako nam je uspevalo ... Potem so prišli drugi časi. Pred štirimi leti je Zavod za šolstvo pod vodstvom osebka, ki je danes šolski minister, na izmišljeno delovno mesto inštaliral takrat še asistentko v porabskih šolah. (Njena era in agonija šol tako traja skupno že sedem let.) Zakaj? Ker lahko. Ker je porabska politična kamarila rabila propagandistko. Ker slovenščina ni bila več pomembna in šole prav tako ne. Ker je bilo potrebno zatreti moj kritični glas in prikrajšati šole za strokovno delo ... Veliko bizarnih razlogov. Ravnateljica ene od šol je sicer opozarjala na problem strokovne nekompetentnosti osebe na izmišljenem delovnem mestu, a je nihče ni hotel slišati. Celo težave si je nakopala. Zato so se na šolah zavili v molk in s tem tihi upor. Saj jim kaj drugega ni preostalo. Ni učiteljev spremljevalcev na razne tabore, letos je prvič!!! odpadel seminar za učitelje v Sloveniji, ker so bile le 3 prijave, od tega le 2 učitelja. Meni se v treh desetletjih to ni zgodilo niti enkrat. In pred kratkim mi je nekdo omenil, da so "svetovalko "odposlali" z Zavoda za šolstvo in ji je porabski politik Holec "zrihtal" službo na šolskem ministrstvu!!!" Strokovna nesposobnost se pač nagradi, če si lojalen politikom. Za mojega najljubšega šolskega ministra vseh časov pa je to še ena sramota, da mu najbolj slaven porabski traktorist ureja kadre in izmišljena delovna mesta. Oseba je zdaj nekakšna svetovalka za porabske šole, v bistvu pa legalizirana politična propagandistka. Tri desetletja sem poslušala, da svetovalec v porabskih šolah mora imeti strokovno ozadje, torej strokovno inštitucijo v Sloveniji, katere del je; danes to ni potrebno, saj lahko vsak, ki se dovolj globoko potegne "nekam" politikom, brez zavor lomasti po šolah v drugi državi! Ogabno!😱Izumljanje bedastih projektov, ki so sami sebi in tej osebi namen, blebetanje o tem, kako je vse super, obremenjevanje šol z neumnostmi brez strokovne podlage, lažno prikazovanje šolske stvarnosti, predvsem znanja jezika pri učencih ... in še bi lahko naštevala bizarnosti, ki se jih na račun slovenskih davkoplačevalcev gre ta oseba. Se kdo vpraša, zakaj je na seniški šoli v 1. razred vpisanih najmanj otrok doslej, namreč samo trije?? Zakaj so ostale starši vpisali v monoštrsko šolo? Ni pomembno. Tudi to ni pomembno, da šole nimajo več kompetentne strokovne pomoči iz Slovenije in da na nekakšnem "izobraževanju" za pedagoške delavce namesto pedagoških strokovnjakov nastopajo politiki, lokalni šerifi!

Slučajno sem dobila v roke prvi veličasten izdelek nove porabske "svetovalke" s slovenskega šolskega ministrstva. 5 strani dolgo nakladanje, cvetličenje in pleteničenje, program z naslovom Izobraževalni dnevi za strokovne delavce v  vzgoji in izobraževanju v Porabju, menda nadomestek za propadli seminar v Sloveniji. Ko sem ta kurja čreva na hitro preletela, nisem mogla verjeti svojim očem! Prve moje asociacije: bizarna tržnica politične propagande, brez ene same pedagoške vsebine. Štirje dnevi, ukradeni učiteljem! Na prvi strani so navedeni organizatorji. Seveda, lokalni politiki! V vsej svoji dolgi pedagoški praksi še nisem slišala, da bi nekakšna izobraževanja za učitelje organizirali vaški politiki. Torej 4 dni politične tržnice, ki ji obvezno morajo prisostvovati vsi učitelji narodnostnih šol v Porabju. Če bi bila jaz porabska učiteljica, bi tak program doživela kot žalitev moje pedagoške integritete in podcenjevanje mojega znanja. In ne bi bila tiho ... Kaj torej ponuja ta gnila politična tržnica? Ob svojih stojnicah učiteljem predstavljajo svojo pomembnost in možnosti: Zveza Slovencev, državna samouprava, Urad za Slovence, slovenski konzulat, slovensko šolsko ministrstvo ... A porabski učitelji doslej niso poznali vsega tega ali gre za neko drugo Porabje??? Res bizarnost brez primere! Drugi dan teh političnih manipulacij pa učitelje, tiste učitelje, ki vse življenje živijo in delajo v Porabju, organizatorji popeljejo na izlet - po Porabju!!! Tragikomedija! In še dva dneva: politiki še dalje ponujajo gnili krompir, razni "strokovnjaki" pa svoje obrti: kako se napiše članek za časopis, spodbujanje take in drugačne ustvarjalnosti, blablabla o dvojezičnosti ... Nobene pedagoške vsebine, nič od nič česar koli, kar bi resnično koristilo učiteljem pri pouku. Ja, "prstali" bodo, kot bi rekla ena izmed njih, in čim prej pozabili. In dalje živeli v tišini. Saj jim ob takem nasilju in neslišanosti z vseh strani ne preostane drugega.

90.000 ogledov - velika hvala, dragi obiskovalci mojega bloga!

Dragi bralke in bralci mojih zapisov, presrečna sem, da se je danes številka vaših ogledov obrnila na visokih 90.000! 💕💕💕Moj trud kljub kritikam in slabi volji nastopajočih v zapisih ni zaman. Berete me in - upam - da ne dvomite v verodostojnost zapisanega. V vseh teh letih, odkar pišem svoj blog, mi nihče ni očital, da bi si karkoli izmislila ali se zlagala. Očitki pokvek izza Srebrnega brega so leteli le na to, da se o umazanijah ne sme govoriti in pisati. Resnica je v današnjem času nekaj najbolj groznega, celo zavržnega, resnica straši cirkusante v porabski areni. Kaj če ob nenadnem prevelikem odmerku te droge kakšen vrvohodec strmoglavi v globino? Kaj če kakšen politični bumbarček v Budimpešti ali v Ljubljani dobi kak preblisk dvoma v predstave porabskih vrvohodcev?? Kaj če moj najljubši šolski minister, ki ga več ne sovražim, ampak se mi samo še prijazno gnusi, ugotovi, da so porabski uvoženi cirkusanti dejansko samo cirkuški klovni?? Ah, saj se od tistega smešnega obiska v Porabju in blebetanja nesmislov verjetno več ne ukvarja z njimi ... Tudi jaz se ne, mi je pa vse vedno bolj zabavno in smešno. 😋😋😋Za to, da poveš/zapišeš resnico, moraš danes biti predvsem pogumen ... 💖

Morda bom še kaj napisala, pokomentirala, posebej v prihajajočem predvolilnem letu tudi na Madžarskem. Ker je skoraj večna zagovornica slovenske skupnosti v madžarskem parlamentu napovedala svoj dokončni odhod s te nesramno dobro plačane pozicije brez pretiranega truda in odgovornosti, se bo začel boj za nasledstvo. Ne boj, mesarsko klanje! 😕 Kandidati se menda že ponujajo, eni odkrito, drugi podlo in zahrbtno, kot to deluje v porabski politiki od pamtiveka. Moji zapisi bodo na preži! Hvala še enkrat prav vsem, kritikom in podpornikom. 💞💞💞 Vsi ste mi navdih in spodbuda. Vem, da je v času laži izbrati resnico, kar sem storila in trdno stojim za tem, ruska ruleta.

Tudi to je slovensko Porabje - 30 let

Pisalo se je leto 1995. Za mano so bila 3 leta strokovnega pedagoškega dela v narodnostnih šolah v Porabju na Madžarskem. 3 leta spoznavanja specifičnega okolja, šol, ki naj bi bile narodnostne, ljudi, ki naj bi bili Slovenci, njihovih navad, hrepenenj po zahodnem svetu, želja, da bi bili nekaj drugega, kot so. Kmalu po prihodu v Porabje me je urednica časopisa Porabje zaprosila za lektoriranje člankov. Seveda sem sprejela. Pa tudi ti kaj napiši, mi je dejala ... Ker sem v novem okolju želela vse vedeti in na vsak svoj zakaj dobiti odgovor, sem ves čas budno spremljala in analizirala prav vse. Kmalu sem napisala prve članke za časopis, naredila nekaj zapisov, ki sem jih kasneje razširila v razmišljujoče eseje o porabskem vsakdanu. Hitro so se pojavila tudi vprašanja brez odgovorov, dvomi, samospraševanja ... Še hitreje pa sem odkrila, kako umazana in dvolična zadeva je politika, lokalna, državna in meddržavna, in kako hinavska je cerkev. Ker je moje področje dela bilo šolstvo, sem najhitreje odkrila, kako je tam čisto drugače, kot so mi razlagali delodajalci. Moj predhodnik mi je zagotovil: "Veš, porabske šole so dvojezične, monoštrska celo trijezična. Malo bo potrebno delati na slovenščini pri učiteljih, vse drugo je tako, kot mora biti." Že po prvem spoznavnem obisku šol davnega oktobra 1992 sem predstojnika, ki me je spremljal, zmedeno vprašala: "Kje pa so dvojezične šole? Zakaj jih nisva obiskala?" Začudeno me je pogledal: "To, kar sva videla, so dvojezične šole." Res so vse imele dvojezične napise nad vhodnimi vrati, monoštrska celo trijezičnega ... Razumela sem ... Vsak dan sem bila kje prisotna, zakopala sem se v študij neštetih dokumentov, raziskovala, tuhtala in prihajala do spoznanj, ki mi niti najmanj niso bila všeč. Govori se eno, dela se drugo. Otroci narodnostnih politikov in večine učiteljev ne govorijo slovensko. Komu so namenjene te šole, kam vodi narodnostna politika, ki so je polna usta slovenstva, v resnici pa je politikom slovenski jezik zadnje, kar bi jih intimno zanimalo in vezalo???

In sem pisala ... V treh letih je nastalo 17 zapisov, krajših in daljših esejev, za katere mi je urednica časopisa Porabje predlagala, da jih Zveza Slovencev izda v posebni knjižici, in sicer dvojezično. Ona jih je tudi prevedla v madžarščino, Francek Mukič, takrat še novinar v Sombotelu, pa je napisal odmeven uvod. To je prva stran:

V tistem času so v Zvezi Slovencev še premogli nekaj kritične misli in moje pisanje podprli z izdajo knjige. Res je, da se je skupnost šele politično oblikovala in iskala svoje mesto v družbi. Iskreno in z žarom so si prizadevali za organiziranost, ohranjanje kulture in tradicij s skromnimi sredstvi v majčkenih najetih pisarnah. Šole pa so od nekdaj bile madžarsko delujoče ustanove, zato več slovenščine ni moglo prodreti v njihovo zavest. Doživela sem kar nekajkrat, da mi je nek učitelj rekel: "Mi smo na Madžarskem, madžarska država nas plačuje, zato smo dolžni med seboj in z učenci komunicirati madžarsko!" Ta lik je seveda pozabil, da dobiva plačo zato, da poučuje slovenščino ... Pa ni edini ... Še delček iz uvoda:

Tistega davnega leta 1995 je torej moja knjiga izšla in povzročila pravi vihar! Predvsem učitelji so besneli in sklicali sestanek z mano, da me privežejo na pranger. Najbolj divji očitki so leteli na uvodne misli Franceka Mukiča. Njegov uvod so kritizirali skoraj bolj kot mojih 17 esejev, pa je uvod bil le strnjen povzetek vsega. In očitki? 1. Zakaj je ta grozna knjiga izšla? 2. Zakaj je tudi v madžarščini (da bodo zdaj tudi Madžari vedeli, da med Porabci ni vse zlato, kar se sveti)? 3. Zakaj je v uvodu napisano, da so učitelji neizobraženi? ... Kar nekajkrat sem vprašala, če kaj v knjigi ne drži ali če je kaj laž. Ne, so zatrdili v en glas, samo o tem se ne bi smelo pisati! A res? Zakaj pa ne? Zato, ker ne!!! ... Nekaj let je moja knjiga kot senca visela med nami in nekega dne mi je ena od udeleženk linča rekla: "Sram me je, grozno me je sram, da sem pred leti govorila proti vam. Prav ste imeli. Še huje je, kot ste pisali." Bila je ena redkih, ki je to priznala.

Letos je moja knjiga stara 30 let. Še vedno je aktualna vsaka beseda v njej. Vem, da se tega, razen mene, nihče ne bo hotel spomniti, saj je danes v Porabju vse drugače. Danes za Srebrnim bregom rastejo logaji kot gobe po dežju, da o dveh odrešenikih sploh ne govorim! 😡 Resnica o tihem umiranju jezika je prepovedana, Potemkinove vasi se pospešeno gradijo z našim denarjem in se utrjujejo. Nikomur ni mar za prihodnost jezika, saj je peščici klovnov dovolj igrati Slovence in polniti lastne bančne račune z denarjem slovenskih in madžarskih davkoplačevalcev. Laži v etru, laži v časopisih, na predstavah za naivno javnost. Laži so postale standard funkcioniranja skupnosti. Ali glavni politični liki in njihovi slovenski oprode že verjamejo vanje? Verjetno. Daleč sem od vsega tega, pravzaprav me več ne gane. Le nasmejem se včasih od srca, ko slučajno naletim na kakšne slavospeve porabskim politikom, Slovencem za pejneze. Tudi to je "slovensko" Porabje ... 

Ah, slovenščino se bo (na)učil v šoli ...

 

Slovenščine se ne bo naučil v šoli, ker se slovenščino kot materinščino učimo v družini! To je jezik naše prvotne socializacije, po definiciji jezik, ki se ga naučimo od matere, jezik našega prvega spoznavanja in doživljanja mikrosveta. Vse drugo so drugi in tuji jeziki. Amen. 😊😊 Porabje, kjer je slovenščina nekoč bila materinščina, je danes neprepoznaven svet, pogrošna predstava, v kateri vsi igrajo neke vloge. Kot, na primer, Kmetija na POP TV ali kakšen drugi resničnostni šov. Slovenščina je tu jezik za kamere in mikrofone, jezik za žicanje denarja iz Slovenije, predvsem jezik, ki ga uporablja peščica poklicnih politikantov in njihovih oprod ob obiskih ministrov, ki nimajo pojma, in drugih političnih priveskov, financerjev šov programov. Te resničnostne šove pa potrebujejo tudi dvorni pisuni in vsi, ki polnijo take in drugačne strani časopisov ali eter radijskih valov. Porabje je molzna kravica številnih likov, skoraj tako kot kakšna bližnja ali daljna vojna, ki se ne more končati, ker bi se s tem končal orjaški biznis. Življenja - končana ali zagrenjena - ne štejejo. Ta ponoreli, ponarejeni, lažni svet se je zaril v vsako luknjo na zemeljski obli, zelo intenzivno v Porabje, zato se moja čudenja razblinjajo kot milni mehurčki. Nič več me ne gane in ne preseneti. Podplat je koža čez in čez postala, je davno zapisal moj dragi France ... 😌

V spominskem arhivu svojih treh porabskih desetletij hranim marsikaj; najbolj odmeven pa je stavek marsikatere porabske mame (tu so predvsem tiste iz političnih, kulturniških in pedagoških vrst), ki mi je z neznosno lahkostjo zatrjevala: Moj/moja sin/hčerka se bo slovenščino naučil/naučila v šoli. A res? V treh desetletjih nisem v Porabju srečala niti enega učenca, ki bi se slovenščino naučil v šoli! Ne bom ponavljala že neštetokrat zapisanega, da je to nemogoče, saj je jezik porabskih družin madžarščina. Ko se učenci srečajo s slovenščino v "dvojezičnih" šolah, je zanje to nebodigatreba jezik. Nič več! Zato se ga prav nihče vsaj malo ne nauči. Posebej zadnjih nekaj let, ko politiki in njihovi propagandisti iz Slovenije javno izražajo, da jezik ni pomemben. Hipokrizija, dvoličnost brez primere! Kaj pa je pomembno? Dobre službe na manjšinski račun, blebetanje o ohranjanju slovenske identitete, jezika, kulture, ustvarjanje družinskih imperijev na račun slovenskih, madžarskih in EU davkoplačevalcev. Porabska družina (morda dve), ki bi morala nositi priimek Corleone (don Vito je tu ženskega spola), si je na naš račun ustvarila prav lep imperij. 😩Urada za Slovence ne moti, da mamine funkcije podeduje sin, da je v posle vpeta vsa družina in bližnji prijatelji, vsi pa se prodajajo pod blagovno znamko Porabski Slovenci. Kaj imajo resnični Porabski Slovenci od tega družinskega biznisa? Nič! Orjaški nič! V nekih drugih primerih bi takim rabotam rekli korupcija, klientelizem, nepotizem ... Dejan Židan - ni tako??? Vi ste namreč boter tega družinskega biznisa, ki nima nobene zveze z ohranjanjem slovenstva v Porabju. Ste naivni ali zavedeni ali ...?

Trenutno na nobeni izmed "dvojezičnih" šol ni niti enega učenca, ki bi vsaj pasivno obvladal slovenščino ali znal samostojno tvoriti nekaj slovenskih stavkov. 😭Ne nakladam, res je. Državni urad za šolstvo še vedno prireja tekmovanja v znanju manjšinskih jezikov, tudi slovenščine. Tekmovanje ima pisni in ustni del. Pisne naloge iz ene od šol so zelo dobre in učenci (skoraj) zmagajo. Ampak ... Obstaja ustni del, kjer se morajo predstaviti (to še gre, ker se napiflajo), potem pa člani komisije lahko kandidate vprašajo karkoli. Oh, joj! Tu pa nastane tišina, ker kandidati ne razumejo niti vprašanj, kaj šele da bi znali odgovoriti nanje. Ja, kako pa so lahko njihove pisne naloge tako dobre? Ker jim jih rešijo učitelji! Povedano naravnost, učitelji učijo učence goljufati! To se dogaja že desetletja in nikomur ni mar. Glavno, da gospa z urada iz Budimpešte odkljuka opravljeno nalogo. 😢

V Porabju se čas slovenščini izteka. Procesije ministrov in državnih sekretark so smešne farse, ki služijo le tistim, ki od tega biznisa živijo. Mlade, ki so morda v slovenščini začutili priložnost za svojo prihodnost, lahko preštejemo na prste ene roke, a bo še kakšen prst ostal. Laži in sprenevedanja ne živijo na dolgi rok, saj bo slej ko prej zmanjkalo ljudi. Ja, kako? Kje pa je tistih 1000 novih Slovencev, s katerimi ste se hvalili od Budimpešte do Trsta?? Laž ima res kratke noge in še krajšo pamet. 😋😕😓

Predpustno veseljačenje v Porabju

Nobeden izmed mojih dvesto in nekaj zapisov ne bi bil potreben ali bi bil zelo drugačen, če bi nastopajoči, v prvi vrsti politični liki, bili res to, za kar se izdajajo. V Porabju in v Sloveniji. Svet je padel s tečajev. Hipokrizija, laži in pohlep krojijo področje politike, tudi porabske ... Sodobno je lagati, se sprenevedati, dvoličiti, izmišljati neumnosti, obračati se po vetru, predvsem pa grabiti zase in brezsramno izkoriščati vse in vsakega. Če parafraziram pesnika Borisa A. Novaka - svetu vladajo pizdajalci! Tudi Porabju ... In ko se ti liki - lažnivci, hinavci, dvoličneži, psihiatrični primerki, potemkini, grabežljivci in še bi lahko naštevala - od Monoštra do Ljubljane združijo, ker pač spadajo skupaj - nastane konglomerat podlih zaveznikov v malem. Laž na laž, tako iz dneva v dan, sto in tisoč laži, in ljudje - tisti zunaj te bizarne druščine - začnejo verjeti, da liki govorijo resnico. K vsemu skupaj ogromno prispevajo še taki in drugačni mediji, kjer režimski pisuni, bogato nagrajeni za podporo političnim podležem, kot papige ponavljajo besede "politikov" in jih, brez premisleka ali vsaj malo kritične distance, prodajajo kot suho zlato. Spomnimo se samo zadnjega "visokega" slovenskega obiska mojega najljubšega ministra vseh časov v Porabju: blebetanje neumnosti do vesolja, zahvale, obljube, novinarčki pa kot piščančki zbrani v pričakovanju veleizjave! Smešno, žalostno, bizarno.👹In tisti, ki vemo, za kaj tam za Srebrnim bregom gre in si drznemo o tem celo govoriti in pisati, smo sovražniki. Tistih v Porabju in tistih v Ljubljani. (O tistih v Budimpešti ne bom rekla nobene, ker je brez smisla.) 

Vsi ti porabski politikantski klovni pa v svojih predstavah rabijo spremljevalne like, ki jih plačujemo slovenski davkoplačevalci. To so statisti, režiserji, dramaturgi, lučkarji in še kup različnih profilov, ki sivino vsakdanjika spremenijo v pravljice. Ker je predpustni čas, lahko tista dva oneja na vrhu imenujem kar Fašenek in Lenka. Resničnost porabskih ljudi pač ni pomembna ... Ob slovenskem kulturnem prazniku se na odru gredo horor pravljice, na Prešerna pa pozabijo. Tista dva smešna lika, ki se gresta porabsko politiko, razglabljata na odru o tem, kako naj babice in dedki, mame in očetje pripovedujejo otrokom in vnukom pravljice v porabščini ... S kakšno pravico ta dva klovna dajeta take nasvete, ko pa lastnih otrok (in vnukov) nista učila slovensko, ampak so njune družine pomadžarjene?? Vaju res ni nič sram? Saj nisem edina, ki to ve. Tudi v dvorani je bilo veliko takih, ki to vedo. 😢 Čudovit kratek radijski program o slovenskem kulturnem prazniku pa je za vse učence pripravila monoštrska madžarska osnovna šola Jánosa Aranya, kjer se samo peščica učencev uči slovenščino kot predmet. Vsi madžarski učenci šole so na zanimiv način (seveda v madžarskem jeziku) lahko izvedeli, zakaj Slovenci praznujemo kulturni praznik 8. februarja. Res vse pohvale vreden poklon slovenski kulturi! In kaj so izvedeli o slovenskem kulturnem prazniku učenci narodnostnih šol v tisti dvorani, kjer je bila še ena proslava, pravzaprav maškerada, za VIP-vrsto?? Saj veste, da je to le retorično vprašanje ... 

Pred časom mi je prijatelj Slovenec iz Italije poslal naslednje sporočilo: V našem Novem glasu sem bral zanimiv intervju z mlado porabsko profesorico. Povej mi, koliko je ta zapis verodostojen, meni se namreč ne zdi, saj velikokrat pišeš, kako nizek je nivo znanja slovenščine pri mladih v Porabju ... Prijatelj je priložil tudi link do članka ... Seveda sem zadevo prebrala in se zgrozila, kako debelo laž sta politična propagandistka in njen oproda podtaknila naivnemu avtorju intervjuja, posredno pa bralcem časopisa. Avtorica odgovorov (tudi številne neresnice in izmišljotine so vmes) niti približno ni punca, ki ji je ta tekst bil podtaknjen! Ker jo poznam od rojstva dalje, poznam tudi njene jezikovne kompetence v slovenščini! Ona je bila samo statistka, ki se ji je morda zdelo fino, da bo v časopisu, nič več. Bralcem pa se je prodala velikanska laž o mladi Porabki, ki je oh in sploh velika Slovenka. Prepričana sem, da tudi avtor ni imel pojma, kako so ga porabski lažnivci "nategnili". Vem, da je predpustni čas, da je klovnov na sceni vedno več in vem, da se bo število samo še povečevalo. Tudi to vem, da razni pustni liki v vedno večjem številu niso samo značilnost porabske, ampak tudi slovenske politike. In vsi ti klovni združeni so velika pustna družina. Žal, vse leto, ne le v pustnem času.

Blokiranja po porabsko (in ministrski čudež)

 

Zapis je potrebno začeti s koncem naslova: Porabje je doživelo razodetje in prerojenje ob obisku mojega najljubšega šolskega ministra/ministranta porabskih poklicnih slovencev/ vseh časov! 👽Precednik državne slovenske, pravzaprav madžarske, samouprave mu je za zvesto ministrantovanje in dobavljanje odličnih političnih propagandistov, plačevanje le-teh iz šolskega budžeta in zvesto služenje idejam laži ter izmišljotin podelil posebno priznanje! 😱Bravo in naj živi porabski ministrant! 😋Odslej vsi učenci v šolah govorijo samo še slovensko, vsi madžarski učitelji so vzor slovenstva in vsi politični koritniki, ki sicer niso naučili niti lastnih otrok slovensko, so vzor slovenstva v Porabju. Also sprach minister! Na strani njegovega ministrstva je bila naslednja objava: "Ob priložnosti je v svojem nagovoru izpostavil nekaj ključnih vidikov, ki so povezani s šolstvom in ohranjanjem slovenskega jezika. »Narodnostno šolstvo nima pomembne vloge le pri ohranjanju jezika, temveč tudi pri krepitvi skupnosti in kulturne dediščine. Je eden najpomembnejših temeljev za dolgoročni obstoj slovenske skupnosti v Porabju,« je poudaril minister in še izpostavil, da imajo pri tem pomembno vlogo vodstva šol, učitelji, vzgojitelji in vsi ostali, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalno vertikalo Porabja. Njihovo delo je namreč temeljno za prenos jezika, kulture in narodnostnih vrednot na nove generacije. Minister se jim je zahvalil za predanost in trud, da učencem omogočajo kakovostno izobraževanje in s tem gradijo temelje na širšem razumevanju pomena dvojezičnosti ter spodbujajo medkulturni dialog.

Minister je v nadaljevanju izpostavil dejstvo, da smo z lastnimi dejanji in ravnanjem največji zgled. Če sami dosledno uporabljamo jezik, ga cenimo in prenašamo na mlajše generacije, s tem krepimo narodno zavest in kulturo. Vztrajnost, prilagodljivost in zavedanje pomena teh prizadevanj so ključni za ohranjanje identitete vseh zamejskih skupnosti in njihovo trajnostno prihodnost."

Moj najljubši minister vseh časov, lunatik brez konkurence, se zavedate, komu ste cvetličili in pleteničili te globokoumne resnice? Seveda se ne zavedate, ker pač nimate pojma! Kdo naj bi bil v Porabju z lastnimi dejanji in ravnanjem največji zgled? Kdo izmed vam ljubih porabskih političnih sogovornikov dosledno uporablja jezik, ga ceni in prenaša na mlajše generacije? Niti eden!!! Ko na uradu samouprave zaprete vrata za seboj, znotraj ostane samo še madžarščina. Kakšen zgled je lahko vaš najljubši zaveznik v Porabju, ko še lastnih otrok ni naučil slovensko, ko mu je slovenščina le tu in tam delovni jezik, ko na državni slovenski samoupravi ni zaposlenega niti enega, ki bi tekoče govoril slovensko ... 😭😭😭 Vas res še vedno ni nič sram? 

Menda je pred tem veličastnim govorom na konzulatu moj najljubši minister vseh časov imel sestanek o šolski problematiki z vsemi, ki v porabskem šolstvu kaj pomenijo ... na sliki sicer ni nikogar iz šol, niti ravnateljic. Ministrski lik in njegov porabski oproda nadaljujeta prakso pogovorov o šolah brez šol (kot sta počela to o meni brez mene). Bljak! 😆 In ko sem na facebooku videla fotke z veledogodka na slovenskem konzulatu v Monoštru, sem se vprašala, komu je ta tragikomedija namenjena. Na eni od slik sta bili le dve porabski ravnateljici, pa nekaj tistih, ki so morali biti tam zaradi funkcije, ostalo so bili stalni obiskovalci konzulatskih dogodkov iz Prekmurja in Madžari, Porabcev nikjer. Torej komu so namenjene vse velike besede o zgledih in dosledni rabi jezika? Blebetanje zaradi blebetanja ... In sem k nekaj slikcam stisnila hahaha ... Oh, groza! Občutljive diplomatske dušice so me takoj blokirale, da ne bi še kaj brutalno resničnega zapisala ... In naknadno sem ugotovila, da me je blokiralo tudi velepomembno slovensko veleposlaništvo v Budimpešti!!! Madonca, kako hudi so moji hahahaji! Ampak njim nisem naredila čisto nič! Niti njihova sledilka na facebooku nisem. Preventiva pač ... Revčki diplomatski, česa se pravzaprav bojite? Resnice? Sicer diplomacija ni vzor resnice, je zgolj obrt, kjer osebki trenirajo, kako lagati in se sprenevedati, da te čim dalj časa ne odkrijejo. Odvratno! 👿

Zgodovina blokiranja mojega facebook profila pa je kar pestra. Začelo se je pred nekaj leti (oh, ne že spet!?) s seniško šolo. Objavili so zapis s slikcami z nekega tabora. V tem zapisu so poudarjali, kako so na taboru vsi – učenci in učitelji – vse dneve govorili samo slovensko. (Na slikah so bili tudi učitelji Madžari, tudi mož samopomembne predsednice Zveze, za katere vem, da ne znajo slovensko.) Dodala sem kratek komentar, kjer sem jih vprašala, zakaj lažejo. Takoj je ravnateljico klicala predsednica Zveze Slovencev (to je tisto društvo s približno 100 člani, ki se lažno izdaja za krovno organizacijo Slovencev na Madžarskem) in zahtevala, da se moj komentar briše in moj profil blokira. Skrbnica je poslušno to naredila, čeprav Zveza uradno nima s šolami nič. 😛

Drugi primer podobnega blokiranja mojega profila je izpeljala Državna slovenska samouprava. Ne spomnim se, pod katero njihovo laž sem dodala kratek komentar. Zgodilo se je brisanje in v kratkem blokiranje. Veliki junaki lažnega slovenstva ne prenesejo niti najmanjšega odklona. Kaj če bi moj komentar kdo videl in malo razmislil?? Nevarno, nevarno. Bolje je take ljudi blokirati in nevednežem prodajati laži. To je njihov stil, ki so ga izpilili do popolnosti. 😒😖😝

Zadnjo blokado sem dobila lani od števanovske šole. Spet objava na šolski facebook strani, neka prireditev in v komentarjih slavospevi. Dodala sem še svoj komentar … Ups! Čez nekaj dni ni bilo komentarja, naknadno pa sem bila blokirana. Tokrat je posredoval kar precednik državne slovenske/madžarske samouprave in zahteval izbris ter blokado osebe, ki jim dela škodo. A res??? Ti tipi se očitno ne zavedajo, da še zdaleč nisem edina, ki ve, kaj se v resnici v Porabju dogaja. Sem edina, ki o tem piše, drugi so tiho. Ali iz strahu pred posledicami ali zato, ker jim je vseeno, ali zato, ker imajo vsakovrstne koristi in so v bistvu del te lažne, lažnive in pokvarjene druščine poklicnih slovencev. 😨

Vsi ti liki mislijo, da me z blokiranjem odrežejo od informacij in bo s tem konec njihovih muk, da se komu na pomembni funkciji kaj posveti v glavi. V sodobnem svetu so informacije na dosego roke. Ampak, dragi prestrašeni porabski krovci, ne bo se jim posvetilo, ne na Uradu za Slovence, ne na šolskem ministrstvu, ker so povsod tam taki, ki nimajo pojma. Ko bi mogoče začeli kaj razumeti, pa bodo že volitve in bodo romali na smetišče zgodovine. Ne samo oni – nekega dne tudi vi! 👹👺👻

Opomba: Vem, da se Slovenec kot narodnost piše z veliko začetnico; če pa je slovenec poklic kot pri porabskih politikih, je to  besedo upravičeno pisati z malo začetnico. 😫😨😋