Predpustno veseljačenje v Porabju

Nobeden izmed mojih dvesto in nekaj zapisov ne bi bil potreben ali bi bil zelo drugačen, če bi nastopajoči, v prvi vrsti politični liki, bili res to, za kar se izdajajo. V Porabju in v Sloveniji. Svet je padel s tečajev. Hipokrizija, laži in pohlep krojijo področje politike, tudi porabske ... Sodobno je lagati, se sprenevedati, dvoličiti, izmišljati neumnosti, obračati se po vetru, predvsem pa grabiti zase in brezsramno izkoriščati vse in vsakega. Če parafraziram pesnika Borisa A. Novaka - svetu vladajo pizdajalci! Tudi Porabju ... In ko se ti liki - lažnivci, hinavci, dvoličneži, psihiatrični primerki, potemkini, grabežljivci in še bi lahko naštevala - od Monoštra do Ljubljane združijo, ker pač spadajo skupaj - nastane konglomerat podlih zaveznikov v malem. Laž na laž, tako iz dneva v dan, sto in tisoč laži, in ljudje - tisti zunaj te bizarne druščine - začnejo verjeti, da liki govorijo resnico. K vsemu skupaj ogromno prispevajo še taki in drugačni mediji, kjer režimski pisuni, bogato nagrajeni za podporo političnim podležem, kot papige ponavljajo besede "politikov" in jih, brez premisleka ali vsaj malo kritične distance, prodajajo kot suho zlato. Spomnimo se samo zadnjega "visokega" slovenskega obiska mojega najljubšega ministra vseh časov v Porabju: blebetanje neumnosti do vesolja, zahvale, obljube, novinarčki pa kot piščančki zbrani v pričakovanju veleizjave! Smešno, žalostno, bizarno.👹In tisti, ki vemo, za kaj tam za Srebrnim bregom gre in si drznemo o tem celo govoriti in pisati, smo sovražniki. Tistih v Porabju in tistih v Ljubljani. (O tistih v Budimpešti ne bom rekla nobene, ker je brez smisla.) 

Vsi ti porabski politikantski klovni pa v svojih predstavah rabijo spremljevalne like, ki jih plačujemo slovenski davkoplačevalci. To so statisti, režiserji, dramaturgi, lučkarji in še kup različnih profilov, ki sivino vsakdanjika spremenijo v pravljice. Ker je predpustni čas, lahko tista dva oneja na vrhu imenujem kar Fašenek in Lenka. Resničnost porabskih ljudi pač ni pomembna ... Ob slovenskem kulturnem prazniku se na odru gredo horor pravljice, na Prešerna pa pozabijo. Tista dva smešna lika, ki se gresta porabsko politiko, razglabljata na odru o tem, kako naj babice in dedki, mame in očetje pripovedujejo otrokom in vnukom pravljice v porabščini ... S kakšno pravico ta dva klovna dajeta take nasvete, ko pa lastnih otrok (in vnukov) nista učila slovensko, ampak so njune družine pomadžarjene?? Vaju res ni nič sram? Saj nisem edina, ki to ve. Tudi v dvorani je bilo veliko takih, ki to vedo. 😢 Čudovit kratek radijski program o slovenskem kulturnem prazniku pa je za vse učence pripravila monoštrska madžarska osnovna šola Jánosa Aranya, kjer se samo peščica učencev uči slovenščino kot predmet. Vsi madžarski učenci šole so na zanimiv način (seveda v madžarskem jeziku) lahko izvedeli, zakaj Slovenci praznujemo kulturni praznik 8. februarja. Res vse pohvale vreden poklon slovenski kulturi! In kaj so izvedeli o slovenskem kulturnem prazniku učenci narodnostnih šol v tisti dvorani, kjer je bila še ena proslava, pravzaprav maškerada, za VIP-vrsto?? Saj veste, da je to le retorično vprašanje ... 

Pred časom mi je prijatelj Slovenec iz Italije poslal naslednje sporočilo: V našem Novem glasu sem bral zanimiv intervju z mlado porabsko profesorico. Povej mi, koliko je ta zapis verodostojen, meni se namreč ne zdi, saj velikokrat pišeš, kako nizek je nivo znanja slovenščine pri mladih v Porabju ... Prijatelj je priložil tudi link do članka ... Seveda sem zadevo prebrala in se zgrozila, kako debelo laž sta politična propagandistka in njen oproda podtaknila naivnemu avtorju intervjuja, posredno pa bralcem časopisa. Avtorica odgovorov (tudi številne neresnice in izmišljotine so vmes) niti približno ni punca, ki ji je ta tekst bil podtaknjen! Ker jo poznam od rojstva dalje, poznam tudi njene jezikovne kompetence v slovenščini! Ona je bila samo statistka, ki se ji je morda zdelo fino, da bo v časopisu, nič več. Bralcem pa se je prodala velikanska laž o mladi Porabki, ki je oh in sploh velika Slovenka. Prepričana sem, da tudi avtor ni imel pojma, kako so ga porabski lažnivci "nategnili". Vem, da je predpustni čas, da je klovnov na sceni vedno več in vem, da se bo število samo še povečevalo. Tudi to vem, da razni pustni liki v vedno večjem številu niso samo značilnost porabske, ampak tudi slovenske politike. In vsi ti klovni združeni so velika pustna družina. Žal, vse leto, ne le v pustnem času.

Blokiranja po porabsko (in ministrski čudež)

 

Zapis je potrebno začeti s koncem naslova: Porabje je doživelo razodetje in prerojenje ob obisku mojega najljubšega šolskega ministra/ministranta porabskih poklicnih slovencev/ vseh časov! 👽Precednik državne slovenske, pravzaprav madžarske, samouprave mu je za zvesto ministrantovanje in dobavljanje odličnih političnih propagandistov, plačevanje le-teh iz šolskega budžeta in zvesto služenje idejam laži ter izmišljotin podelil posebno priznanje! 😱Bravo in naj živi porabski ministrant! 😋Odslej vsi učenci v šolah govorijo samo še slovensko, vsi madžarski učitelji so vzor slovenstva in vsi politični koritniki, ki sicer niso naučili niti lastnih otrok slovensko, so vzor slovenstva v Porabju. Also sprach minister! Na strani njegovega ministrstva je bila naslednja objava: "Ob priložnosti je v svojem nagovoru izpostavil nekaj ključnih vidikov, ki so povezani s šolstvom in ohranjanjem slovenskega jezika. »Narodnostno šolstvo nima pomembne vloge le pri ohranjanju jezika, temveč tudi pri krepitvi skupnosti in kulturne dediščine. Je eden najpomembnejših temeljev za dolgoročni obstoj slovenske skupnosti v Porabju,« je poudaril minister in še izpostavil, da imajo pri tem pomembno vlogo vodstva šol, učitelji, vzgojitelji in vsi ostali, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalno vertikalo Porabja. Njihovo delo je namreč temeljno za prenos jezika, kulture in narodnostnih vrednot na nove generacije. Minister se jim je zahvalil za predanost in trud, da učencem omogočajo kakovostno izobraževanje in s tem gradijo temelje na širšem razumevanju pomena dvojezičnosti ter spodbujajo medkulturni dialog.

Minister je v nadaljevanju izpostavil dejstvo, da smo z lastnimi dejanji in ravnanjem največji zgled. Če sami dosledno uporabljamo jezik, ga cenimo in prenašamo na mlajše generacije, s tem krepimo narodno zavest in kulturo. Vztrajnost, prilagodljivost in zavedanje pomena teh prizadevanj so ključni za ohranjanje identitete vseh zamejskih skupnosti in njihovo trajnostno prihodnost."

Moj najljubši minister vseh časov, lunatik brez konkurence, se zavedate, komu ste cvetličili in pleteničili te globokoumne resnice? Seveda se ne zavedate, ker pač nimate pojma! Kdo naj bi bil v Porabju z lastnimi dejanji in ravnanjem največji zgled? Kdo izmed vam ljubih porabskih političnih sogovornikov dosledno uporablja jezik, ga ceni in prenaša na mlajše generacije? Niti eden!!! Ko na uradu samouprave zaprete vrata za seboj, znotraj ostane samo še madžarščina. Kakšen zgled je lahko vaš najljubši zaveznik v Porabju, ko še lastnih otrok ni naučil slovensko, ko mu je slovenščina le tu in tam delovni jezik, ko na državni slovenski samoupravi ni zaposlenega niti enega, ki bi tekoče govoril slovensko ... 😭😭😭 Vas res še vedno ni nič sram? 

Menda je pred tem veličastnim govorom na konzulatu moj najljubši minister vseh časov imel sestanek o šolski problematiki z vsemi, ki v porabskem šolstvu kaj pomenijo ... na sliki sicer ni nikogar iz šol, niti ravnateljic. Ministrski lik in njegov porabski oproda nadaljujeta prakso pogovorov o šolah brez šol (kot sta počela to o meni brez mene). Bljak! 😆 In ko sem na facebooku videla fotke z veledogodka na slovenskem konzulatu v Monoštru, sem se vprašala, komu je ta tragikomedija namenjena. Na eni od slik sta bili le dve porabski ravnateljici, pa nekaj tistih, ki so morali biti tam zaradi funkcije, ostalo so bili stalni obiskovalci konzulatskih dogodkov iz Prekmurja in Madžari, Porabcev nikjer. Torej komu so namenjene vse velike besede o zgledih in dosledni rabi jezika? Blebetanje zaradi blebetanja ... In sem k nekaj slikcam stisnila hahaha ... Oh, groza! Občutljive diplomatske dušice so me takoj blokirale, da ne bi še kaj brutalno resničnega zapisala ... In naknadno sem ugotovila, da me je blokiralo tudi velepomembno slovensko veleposlaništvo v Budimpešti!!! Madonca, kako hudi so moji hahahaji! Ampak njim nisem naredila čisto nič! Niti njihova sledilka na facebooku nisem. Preventiva pač ... Revčki diplomatski, česa se pravzaprav bojite? Resnice? Sicer diplomacija ni vzor resnice, je zgolj obrt, kjer osebki trenirajo, kako lagati in se sprenevedati, da te čim dalj časa ne odkrijejo. Odvratno! 👿

Zgodovina blokiranja mojega facebook profila pa je kar pestra. Začelo se je pred nekaj leti (oh, ne že spet!?) s seniško šolo. Objavili so zapis s slikcami z nekega tabora. V tem zapisu so poudarjali, kako so na taboru vsi – učenci in učitelji – vse dneve govorili samo slovensko. (Na slikah so bili tudi učitelji Madžari, tudi mož samopomembne predsednice Zveze, za katere vem, da ne znajo slovensko.) Dodala sem kratek komentar, kjer sem jih vprašala, zakaj lažejo. Takoj je ravnateljico klicala predsednica Zveze Slovencev (to je tisto društvo s približno 100 člani, ki se lažno izdaja za krovno organizacijo Slovencev na Madžarskem) in zahtevala, da se moj komentar briše in moj profil blokira. Skrbnica je poslušno to naredila, čeprav Zveza uradno nima s šolami nič. 😛

Drugi primer podobnega blokiranja mojega profila je izpeljala Državna slovenska samouprava. Ne spomnim se, pod katero njihovo laž sem dodala kratek komentar. Zgodilo se je brisanje in v kratkem blokiranje. Veliki junaki lažnega slovenstva ne prenesejo niti najmanjšega odklona. Kaj če bi moj komentar kdo videl in malo razmislil?? Nevarno, nevarno. Bolje je take ljudi blokirati in nevednežem prodajati laži. To je njihov stil, ki so ga izpilili do popolnosti. 😒😖😝

Zadnjo blokado sem dobila lani od števanovske šole. Spet objava na šolski facebook strani, neka prireditev in v komentarjih slavospevi. Dodala sem še svoj komentar … Ups! Čez nekaj dni ni bilo komentarja, naknadno pa sem bila blokirana. Tokrat je posredoval kar precednik državne slovenske/madžarske samouprave in zahteval izbris ter blokado osebe, ki jim dela škodo. A res??? Ti tipi se očitno ne zavedajo, da še zdaleč nisem edina, ki ve, kaj se v resnici v Porabju dogaja. Sem edina, ki o tem piše, drugi so tiho. Ali iz strahu pred posledicami ali zato, ker jim je vseeno, ali zato, ker imajo vsakovrstne koristi in so v bistvu del te lažne, lažnive in pokvarjene druščine poklicnih slovencev. 😨

Vsi ti liki mislijo, da me z blokiranjem odrežejo od informacij in bo s tem konec njihovih muk, da se komu na pomembni funkciji kaj posveti v glavi. V sodobnem svetu so informacije na dosego roke. Ampak, dragi prestrašeni porabski krovci, ne bo se jim posvetilo, ne na Uradu za Slovence, ne na šolskem ministrstvu, ker so povsod tam taki, ki nimajo pojma. Ko bi mogoče začeli kaj razumeti, pa bodo že volitve in bodo romali na smetišče zgodovine. Ne samo oni – nekega dne tudi vi! 👹👺👻

Opomba: Vem, da se Slovenec kot narodnost piše z veliko začetnico; če pa je slovenec poklic kot pri porabskih politikih, je to  besedo upravičeno pisati z malo začetnico. 😫😨😋

Čakajoč ministra (in še binkoštni čudež)

V Porabju vlada ministromanija!! 😂😅 To je nekaj podobnega kot včasih v Sparu džungelmanija in podobne domislice. Na obisk (malo po svetem Miklavžu) prihaja moj najljubši šolski minister/politični ministrant vseh časov in vlad, najbolj temeljit izvajalec propada strokovnega dela v zamejskem šolstvu, posebej v Porabju!!! To je ministrov prvi veličasten obisk zunaj slovenske administrativne meje, odkar je po petih upokojitvenih dnevih doživel veliki povratek na šolsko sceno. Čaka ga strašno pomembna strokovno-politična naloga: bo namreč častni gost na prednovoletnem sprejemu na slovenskem konzulatu v Monoštru! Res zavidanja vredna ministrska naloga!  😝😝😝 Kljub mnogim grdim besedam in zapisom na njegov račun (ne samo mojim!), kljub zelo tehtnim argumentom proti imenovanju tega lika za ministra v anonimki s šolskega ministrstva je funkcijo dobil. Ne le jaz, še marsikdo je s tem dejanjem predsednika vlade za vedno prenehal biti podpornik največje vladne stranke. Ampak lunatičnega predsednika to pač ne gane (verjetno ga bo čez leto in pol). 😛 Lik, o katerem sem pred meseci, ko je bil še direktor Zavoda za šolstvo in je sredi mandata čudežno odstopil, ker si je neizmerno želel biti upokojenec, pisala naslednje: "Tako sem spoznala, da je po Sloveniji takih lažnivih, hinavskih, politično prilagodljivih samodržcev kar veliko. In nič se jim ne zgodi ... Ne zanima jih, da uničujejo zaposlene, da je vzdušje v instituciji obupno, da ljudje odhajajo ali celo umirajo; njihova volja do moči in psihičnega terorja nad zaposlenimi je nad vsem. Prav po lisičje se vrinejo vsaki oblasti in so nedotakljivi. Nimajo nobenega sramu, kaj šele vesti. In so osebki za vse politične opcije. Levo, desno - ni pomembno, glavno je, da so na vrhu in lahko počnejo, kar se jim zljubi. Najpomembneje je to, da znajo zlezti v "ta zadnjo plat" vsaki aktualni oblasti. In tako vedrijo, predvsem pa oblačijo tudi desetletje, kot je to počel direktor moje bivše institucije. Njegova lezenja nekam so bila še bolj nizkotna in bizarna, saj se je udinjal polpismenemu porabskemu samooklicanemu politikantu, ki mu je na mesto svetovalke za šolstvo nastavil lastno politično propagandistko, ki o šolstvu nima pojma niti je to področje ne zanima. In veliki šolski strokovnjak je kar molčal. Vse za ljubi mir in lasten položaj. Spet niso bile pomembne šole, ki več nimajo kompetentnega svetovalca. Pomembna je politična kompatibilnost. Zavod za šolstvo je z direktorjevim pristankom na politično izsiljeno zaposlitev osebe, ki je šole ne sprejemajo, izgubil v porabskih šolskih krogih vso kredibilnost. Tudi to tega lika ni zanimalo."  Zdaj je ta osebek minister ... Politična propagandistka porabskih krovnikov pa si je omislila še pomočnika, imenovanega jezikovni asistent, ki ima sicer bogat umetniški CV, izkušnje srednješolskega poučevanja v Sloveniji, a nobenega pojma o porabskem šolstvu ali o tem, kaj naj bi v šolah počel. Sanjska ekipa za gradnjo Potemkinovih vasi! 😄😜😝

In v čast prihajajočemu mojemu najljubšemu šolskemu ministru vseh časov se že gradi veličastna Potemkinova vas! Vlada vznemirjenje, veselje, pišejo se scenariji, kako obisk narediti čim bolj brezhiben in brez motečih elementov. Šole in učitelji s tem obiskom seveda nimajo nič. Ups, a ne prihaja šolski minister? Ah, ni pomembno. Gotovo prihaja na povabilo porabskih politikantov, tistih, s katerimi je pred časom koval zarote proti meni in vsem, ki smo govorili in pisali, kako je v Porabju v resnici. Resnica je v teh krajih pač prepovedana, saj poleg porabskih koritnikov skrbi za njeno zatiranje trop dvornih pisunov, posebej pa še "sanjski tandem" svetovalka-politična izbranka-propagandistka in jezikovni asistent-umetnik. V tem kontekstu pač šole niso pomembne, čeprav omenjena lika financira šolski resor. A kaj, ko strokovnost na pedagoškem področju ni njuna močna plat ... 😂😖 Minister se bo, po mojih informacijah, srečal le s tistimi, ki mu bodo cvetličili in pleteničili o velikanskih uspehih in napredku na vseh področjih porabskega življenja, tako kot to počnejo z vsemi VIP obiskovalci že desetletja. Zdaj je ekipa cvetličnikov še bolj sanjska! 😛😛 Predstavili mu bodo velepomembne projekte (pomembne zanje, ne za šole), kot je projekt Porabje z otroškimi očmi (o njem sem že pisala), kjer so učitelji in stari starši pisali spise v slovenščini, kot avtorje navedli učence, sodelujoči v projektu pa le-te izdali v brošuri. Nesramne laži, ki niso motile nikogar!! 😫

Seveda to ni bil prvi tak primer nesramnega zavajanja in laganja o znanju slovenščine pri porabskih osnovnošolcih. Nikoli ne bom pozabila svinjarije, ki so jo pred davnimi leti zakuhali na seniški šoli. Žal, že pokojna akademikinja Zinka Zorko je želela narediti primerjavo med pisnim jezikovnim znanjem seniških petošolcev z vrstniki neke slovenske osnovne šole. Prosila me je, naj učenci napišejo kratke spise na temo Jesen. Na šoli so se strinjali, opravili nalogo in mi v zaprti kuverti predali spise za prof. Zorkovo. Poslala sem ji kuverto in čez nekaj dni me je poklicala: "Kaj vi to govorite in pišete, da porabski učenci ne znajo slovensko!? Dobila sem krasne izdelke. Boljši so od naših v Sloveniji. Ko končam članek, vam ga pošljem ..." Nič mi ni bilo jasno. Nestrpno sem čakala članek. Čez nekaj tednov mi ga je poslala. Popolni šok zame!! Spisi, ki so jih poslali iz šole, so bili dobesedni prepisi mojih avtorskih kratkih besedil v učbeniku, tudi mojem, za 5. razred!!! Kaj naj naredim, naj ji povem? Nekaj dni sem se mučila s tem vprašanjem in se nazadnje odločila, da ji ne morem povedati resnice. To bi jo zlomilo ali pa mi ne bi verjela, saj so Porabci vedno imeli posebno mesto v njenem srcu. 

A to še ni vse! Ogromno laži, zavajanja, namernega prikrojevanja dejstev se je dogajalo in se še dogaja. Odkar je na delu "sanjski tandem", so take zgodbe še številčnejše. Zakaj ne morete priznati, da v šolah ni niti enega učenca, ki bi obvladal slovenščino vsaj na preživetveni ravni? Zakaj morate lagati in zavajati bralce, na primer s prilogo tednika Porabje, naslovljeno Mlado Porabje? Ko sem pregledala zadnjo številko, ki jo je uredil "sanjski tandem", se mi je kar zameglilo pred očmi. Izdelek s tehnične plati je simpatičen, všečen, če človek ne pozna gnilega, lažnivega ozadja. Učenci, ki še pred nekaj časa niso bili zmožni v slovenščini napisati treh pravilnih prostih povedi, imajo v Mladem Porabju objavljene dolge spise z zapleteno zloženimi povedmi in besediščem, v nebo vpijoče neznačilnim za jezikovne začetnike!!! A vidva v "sanjskem tandemu" res mislita, da porabske publikacije berejo samo tisti, ki o porabski žalosti nimajo pojma?? Vaju res nič ni sram? Razlagi sta samo dve: da vidva nimata pojma, kakšno je znanje slovenščine v šolah, ali pa se je zgodil binkoštni čudež! Porabski učenci so čez noč začeli pisati spise  v slovenščini! Hahaha! 😋Ker v čudeže ne verjamem, bom kar direktna: nekateri spisi so morda nastali v madžarščini in so jih učitelji prevedli v slovenščino, nekatere so napisali učitelji sami, nekaj malega pa stari starši. To je, žal, porabska resnica o znanju slovenščine v šolah. Tako daleč je vse prišlo, in vrnitve ni. Več učiteljev iz Slovenije? Morda, ampak učiteljev z izkušnjami v osnovni šoli ter bogatim znanjem iz didaktike poučevanja slovenščine kot drugega jezika! Kdaj bo kdo v Sloveniji pomislil na dejanske potrebe šol v Porabju, ne pa zadovoljeval potrebe porabskih politikantov po učinkoviti politični propagandi?

Moj najljubši minister vseh časov, v Porabju je vse čudovito in izjemno in krasno! Vesela kmetija je vesela, precednikov Triglav na stežaj odpira vrata, žganjarna bo kmalu nared, tudi mlin bo skoraj mlel (ne vem, kaj, morda prazno slamo). Le slovenščine ne bo več, saj le-te lastnih otrok ni naučil niti vaš veliki politični prijatelj, gostitelj vašega obiska čez nekaj dni. Če bi striček Samuel Beckett še živel, bi v porabski in slovenski politiki imel ogromno snovi za komedije absurda. Morda pa bo kakšno napisal kdo izmed novopečenih umetnikov ... 😛😕😀

P. s.: Šolski ministri naravnost ljubijo Porabje. 😂 V preteklih letih se jih je tam zvrstilo kar nekaj: Žiga Turk (2013), Simona Kustec (2016) je skoraj prišla, a je iz neznanih razlogov ni bilo; Darjo Felda (2024) letos februarja, ki je pohvalil malčke v seniškem vrtcu, posredno pa starše, da vsi govorijo slovensko. 😂 A teh ministrskih analfabetov res ne more nihče poučiti, kam so prišli? Itak ne vedo, zakaj. 😛Zdaj se čaka grand finale ... 😋😋😋

Javno pismo - leto dni pozneje

Že leto dni sem formalno svobodna in to je najlepše, kar lahko človek dočaka v svojem življenju, če je zadnjih 9 let imel to smolo, da je bil zaposlen v toksičnem okolju s toksičnim direktorjem. Moje javno pismo temu liku, ko mi je osem mesecev pred upokojitvijo dal nezakonito odpoved iz lažnih poslovnih razlogov in ponudbo nove pogodbe za 8-urno sedenje v pisarni in buljenje v zrak, je prebralo nešteto ljudi. Pošiljali so mi svoje zgodbe, podobne moji, in takrat sem spoznala, da nisem osamljen primer, da je po Sloveniji takih lažnivih, hinavskih, politično prilagodljivih samodržcev kar veliko. In nič se jim ne zgodi ... Ne zanima jih, da uničujejo zaposlene, da je vzdušje v instituciji obupno, da ljudje odhajajo ali celo umirajo; njihova volja do moči in psihičnega terorja nad zaposlenimi je nad vsem. Prav po lisičje se vrinejo vsaki oblasti in so nedotakljivi. Nimajo nobenega sramu, kaj šele vesti. In so osebki za vse politične opcije. Levo, desno - ni pomembno, glavno je, da so na vrhu in lahko počnejo, kar se jim zljubi. Najpomembneje je to, da znajo zlezti v "ta zadnjo plat" vsaki aktualni oblasti. In tako vedrijo, predvsem pa oblačijo tudi desetletje, kot je to počel direktor moje bivše institucije. Njegova lezenja nekam so bila še bolj nizkotna in bizarna, saj se je udinjal polpismenemu porabskemu samooklicanemu politikantu, ki mu je na mesto svetovalke za šolstvo nastavil lastno politično propagandistko, ki o šolstvu nima pojma niti je to področje ne zanima. In veliki šolski strokovnjak je kar molčal. Vse za ljubi mir in lasten položaj. Spet niso bile pomembne šole, ki več nimajo kompetentnega svetovalca. Pomembna je politična kompatibilnost. Zavod za šolstvo je z direktorjevim pristankom na politično izsiljeno zaposlitev osebe, ki je šole ne sprejemajo, izgubil v porabskih šolskih krogih vso kredibilnost. Tudi to tega lika ni zanimalo.

Oktobra 2022 sem torej dobila odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov zaradi reorganizacije zaposlitev svetovalcev za zamejstvo. Čista laž in manipulacija! Nobene reorganizacije ni bilo, lažnivi kljukec pa je še 8 mesecev do mojega odhoda parkiral na Zavodu politično propagandistko porabskih krovnikov in ji dajal plačo. Tik pred mojim odhodom se je pojavil uradni razpis za moje zdaj že bivše delovno mesto. Ja, kako to? A ni bilo že zasedeno s politično nastavljeno osebo, kot mi je direktor sporočal oktobra 2022 v odpovedi delovnega razmerja, namreč da sva bili že dve na enem stolu in sem bila jaz odveč?? Politična propagandistka se je po mojem odhodu dokončno usedla na moj stol ... Ja, laži imajo kratke noge. In direktorju, ki laže, deluje nezakonito, psihično uničuje lastne zaposlene … se (še) ne zgodi nič. Je pač lik za vse sisteme, vse politične opcije, prebarvanec brez  primere. Pred dvema letoma si je po lisičje pridelal tretji mandat. 

Ob odhodu pred letom dni sem si prisegla, da v tem življenju ne prestopim praga katere koli OE Zavoda za šolstvo nikoli več. Svoje prisege se striktno držim. Imam sicer stike z nekaterimi bivšimi in sedanjimi zaposlenimi, pač tistimi, s katerimi sem bila že prej v prijateljskih odnosih. Vseh 30 let in 8 mesecev službe na Zavodu pa se trudim pozabiti, seveda najbolj zadnjih 9 let. Trudim se torej pozabiti, zradirati, odmisliti ...  Ne samo direktorja, tudi bivšo predstojnico, ki je botrovala marsikateri bizarnosti in inštaliranju politične propagandistke na moje mesto ... Nakar dobim sredi junija letos srce parajoče vabilo na Zavodov dan: (taka vabila dobijo vsi, ki so se v preteklem letu upokojili) "Želimo se vam zahvaliti za vaše dolgoletno in predano delo na Zavodu RS za šolstvo. V preteklem letu ste se odločili za novo pot, nove izzive in čas zase, ostajajo pa sledi ..." In direktorjev podpis. Jebemti, kako si drznejo!?! Jokala sem in klela in podoživljala vso kalvarijo zadnjih let na Zavodu. Lahko bi me izpustili! Morali bi me izpustiti! Prekleti hinavci!!! Seveda nisem niti odgovorila.

Proslavila sem 1. obletnico osvoboditve in dan za tem, kot strela z jasnega: Direktor Zavoda za šolstvo nepreklicno odstopil zaradi političnih pritiskov!!! Preživel vse vlade, le Golobove ne. Opa! Šiba je zrasla dovolj debela! 😂 Kar nekaj, sicer desnih medijev se je razpisalo in razgovorilo o novici, za zaposlene Zavoda gotovo veseli. Tudi meni je še nekaj hudomušnih sporočil prijateljev polepšalo dan.  Ja, vse se vrača, vse se plača! Karma is bitch! 😫😨😥 Naslednji dan sem spet malo pobrskala po ključnih besedah in v levosučnem mediju naletela na skoraj demanti vesele novice: Direktor Zavoda odhaja, ker se bo upokojil. Ni bilo političnih pritiskov, kar odhaja. Hahahaha! A res? Zakaj pa ni odhajal pred dvema letoma, ko je že imel pogoje za upokojitev, ali pred osmimi leti, kot mi je pisal nekdo??? Kar sredi mandata odhaja, ladja na pol potopljena, on pa si je zaželel biti upokojenec?? Pravljica za naivneže. Ja, že davno bi moral oditi in prepustiti vodenje Zavoda nekomu, ki bi znal z ljudmi, ki bi mu bilo zadovoljstvo zaposlenih na prvem mestu. Ni vse v boljših plačah, ampak v dobrih medsebojnih odnosih, toleranci, zaupanju, pozitivnem vzdušju, ker si zaposleni to zaslužijo! Srečna sem, da nisem več del te neokusne brozge in želim, da za Zavod napočijo svetlejši časi. Saj bodo, ker bolj mračno, kot je bilo zadnji čas, gotovo ne more biti, kdor koli bo tega lika nadomestil. Naj gre, razlog ni pomemben. Lahko so tudi Tinini eko vrtički ali še kakšen Robijev prijatelj iz zbirke plešočih dervišev ... Dejstvo je, da se Zavodu obetajo boljši časi.

Epilog: 

Dragi, skoraj bivši direktor Zavoda, se zavedate, koliko ljudi si je oddahnilo, da končno greste? Ste vsaj v kančku možganov kdaj pomislili, koliko ljudi je trpelo zaradi vaše nerazumne strahovlade? Se ni dalo drugače? Ne znate drugače? Ne znate človeško z ljudmi, ki so si to več kot zaslužili? Vam je težko biti človek?? Kdor na tako podel, lažniv in zahrbten način želi dosegati zgolj svoje cilje, je slej ko prej pogubljen. Iskreno povem - nič dobrega vam ne želim v prihodnje. Posvetite se sebi in se iskreno pokesajte svojih krutih dejanj. Morda vam vesolje ali kakšen bog odpusti, jaz nikoli!!! 

Epilog po epilogu:

Dva meseca pozneje (konec septembra) v vseh medijih beremo novico, da je odstopil minister za izobraževanje. Menda se mu strašno toži po akademskem delu ... 😋

In predsednik vlade je za njegovega naslednika predlagal ... dolgoletnega direktorja Zavoda za šolstvo, tistega, ki je odstopil z direktorskega mesta (ali bil odstopljen), ker bi grozno rad bil upokojenec!!!!! 😱😭😩😱 Razumi, če moreš ... Na raznih šolskih portalih sem prebrala stotine negativnih komentarjev, pljuvanj, čudenja, zgražanja. Nihče ni napisal nič pozitivnega ali vsaj nevtralnega. In takšen lik bo šolski minister??? Osebek za vse čase in sisteme, kameleon brez primere. Ko se na ministrske funkcije predlagajo taki tipi, lahko to razumemo tako, da vladajoča stranka nima ustreznih kadrov ali pa tisti, ki bi bili kompetentni za ministrske funkcije, si nočejo mazati imen in se podajati v politično greznico. Liki brez etike, morale, integritete in sramu, kot je omenjeni, pa nimajo kaj izgubiti. Izgubljalo bo šolstvo ... 😝😝😝

Cesarjeva nova oblačila po porabsko

 

Od časov H. C. Andersena, ki smo ga brali že takrat, ko smo njegove pravljice doživljali samo kot zabavne zgodbe, in nismo videli skritih pomenov, se ni kaj dosti spremenilo. Cesarji so še vedno goli in ljudstvo se navdušuje nad njihovimi izjemnimi oblačili. A nekdo se tu in tam oglasi in pove resnico ... Prenovljena pravljica je povsem drugačna, sodobna in skoraj neverjetna.

Spet bom tista, ki ima o porabskih cesarjevih novih oblačilih povsem drugačno mnenje. Ker poznam porabske cesarje in sleparje ter ljudstvo, sama pa ostajam tisti glas, ki iz molčeče množice zakriči, da je cesar gol. Tudi v tem zapisu bom! Poskušam se izogibati toksičnih vesti iz Porabja, vseh neskončnih blablabla v različnih medijih, a tu in tam mi kdo pošlje kakšen link in pripiše, da to moram videti ali prebrati. Včeraj se je zgodilo enako. Link: https://365.rtvslo.si/arhiv/globus/175058735?mibextid=xfxF2i&fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTAAAR1eEuJziVzQBTzLvYxwCsoHaRc0AXeGB4rHfyGdeYEXLlZ50z7hjZnqsgg_aem_4M7IcKcmH0-0xc0JuoKRJA in pripis: Poglej to butarijo. (In prav grd znakec zraven.) Globus je včasih bila resna oddaja zunanjepolitičnega uredništva; kaj je danes, ne vem. Tokratna oddaja je imela naslov Slovenci na Madžarskem ... 

Prebijem se skozi tistih skoraj 20 minut in obsedim. Kaj je kdo izmed teh likov, posebej samopomembnih politikantov, povedal?? Manj od nič. Že tendenciozni kontradiktorni uvod voditelja (za kar ni sam kriv), še bolj pa novinarja Pečka, je rušil vse standarde objektivnega poročanja. 4000  Slovencev, od tega skoraj 1200 novih, pa mladi se vračajo, pa dogaja se to in ono, vse je na novo, vse oživlja, ampak slovenstvo umira na obroke. Vedno več Slovencev, vasi pa vedno bolj prazne. Ja, kje pa so ti novi Slovenci? Halo? Novinar Peček bi si lahko prebral vsaj tole: https://iskriceizporabja.blogspot.com/2023/10/kreativno-ljudsko-stetje-ali-slovenec.html 

Edini iskren, avtentičen, poslednji mlajši porabski intelektualec je bil v reportaži Dušan Mukič. Lahko mu rečem tudi zadnji resnično slovensko čuteči Porabec. Kar govori, tudi dela in živi. Z njim, ki je slovensko čutenje sveta prinesel iz zadnje resnično slovenske družine na Madžarskem, se bo slovenstvo v iskreno žlahtnem pomenu v teh krajih zaključilo. In v kontekstu zapisanega bi lahko bila oddaja samo o njem, vsi ostali so le epizodni liki, ki nam, ki jih poznamo, kvarijo občutke o Porabju. Študentki v Budimpešti bosta se morda res vrnili v Porabje, a to je še vedno samo dvojina, ne množina, kot pravi novinar. Kje je tistih 4000? Množina je priljubljeno slovnično število dveh smešnih likov, samopomembnih politikov v Porabju. Blebetata MI in še enkrat MI in znova MI - kdo so ti famozni MI?? Vsi namreč dobro vemo, da sta tako Državna slovenska samouprava kot Zveza Slovencev le še družinsko-prijateljski podjetji obeh glavnih likov, pristnih porabskih ljudi pa ni več zraven. Nekateri so za vedno odšli za mavrico, mnogi pa so z gnevom in večno jezo zapustili to "bando". Zveza je še vedno samo društvo z manj kot 100 člani, glavne funkcije so razdeljene med predsedničine družinske člane in ožje prijatelje, Slovenija pa je vreča brez dna. In kaj je predsednica Zveze, ki naj bi bila kulturno-informacijsko krovno društvo, povedala? Ne morejo razvijati turizma, ker ni infrastrukture. Sramota je razrit kos ceste na Gornjem Seniku, blablabla ... Halo? Sramota za Slovence v Porabju so taki predsedniki, ki dejavnosti, za katero so nesramno dobro plačani, sploh ne omenijo, blebetajo pa o slabi cesti, ki preprečuje razvoj turizma. Kaj je počel dolgoletni, zdaj na srečo bivši, seniški župan, predsedničin prijatelj, v svojem županovanju? Lahko bi se kaj zmenila, če sta že skupaj uspešno pulila državni denar. Vprašanje je zanj, saj je najslabša prav seniška cesta. Sicer pa take nebuloze, da bi turiste odvrnil kos slabe ceste, še nisem slišala. Še bolj smešen pa je drugi krovniški lik, predsednik Državne slovenske samouprave. To je tista krovna organizacija Slovencev na  Madžarskem, ki se kiti z izumljanjem novih Slovencev in gradnjo različnih objektov (mlin, žganjarna, apartmaji ...), v svojem uradu pa ima zaposlene Madžarke, ki jim ni potrebno znati slovensko. Sicer pa tudi lastnih otrok ni naučil slovensko. Saj ni pomembno! 😛 On je pač hribolazec, bil je 33-krat na Triglavu, skoraj vsak teden gre v Julijce. Tako polni baterije ... Za kaj, kaj v resnici počne, nismo izvedeli. Saj ni pomembno, glaven je hobi in kupi cvenka. Novinar Peček, intelektualno ponižujoče je kimati polpismenemu političnemu povzpetniku in ga - zaradi njegovega privatnega hobija - povzdigovati v zvezde ter zaslužnega za ohranitev skupnosti Res abotno ... Izvedeli pa smo, da političarka v Budimpešti vedno ve, na katera vrata je potrebno trkati, ko "rihta" več denarja ... Še ena obskurna oseba, propagandistka krovnikov, ki je na plačnem seznamu Zavoda za šolstvo, se je pojavila v kadru in otroci v vrtcu so že dan prej morali vaditi, kako bodo planili k njej in jo objemali, ko pridejo strici s televizije ... 

Imajo Porabci kakšno kulturno dejavnost, kulturnike - razen Dušana Mukiča? Nismo izvedeli, ni pomembno. Imajo Porabci šole, kjer bi se otroci učili slovenščino? Nismo izvedeli, ni pomembno. Nekoč je namreč vse to bilo. O ohranjanju jezika se ni le cvetličilo in pleteničilo, ampak na tem delalo, zato je narodnostni jezik preživel, vsaj skromno, do danes. Jutri ga verjetno ne bo več. Saj ni pomembno ... Naj ponovno zapišem: ko umre jezik v družinah, kar se je v Porabju 100-odstotno zgodilo, je skupnost mrtva. Poklicno slovenstvo je navadna hinavščina, nič več. In novinar, ki desetletja hodi v Porabje, bi to na nek subtilen način moral povedati. Morda pa ne sme, saj so laži, potvarjanja resnice, sprenevedanja, predvsem pa lezenja nekam politikom zaščitni znak današnjega novinarstva. Žal. Kdo so torej v Porabju znameniti Andersenovi liki? Cesar je gotovo vse Porabje s svojim bitjem in žitjem, brez nečimrnosti in nemogočih želja. Krojačev sleparjev, ki mu krojijo nova oblačila, je veliko več kot v izvirni pravljici. Na prvem mestu so samopomembni krovniki, pomaga jim politična inštaliranka iz Slovenije, seveda pa tudi dvorni novinarčki, hišni ljubljenčki porabskih krovcev. Tu in tam je kak osamljen glas, ki zakriči: Cesar je gol! Za trenutek nastane tišina, potem se začnejo napadi in zahrbtne igre brez meja. Običajno se osamljenemu glasu nihče ne pridruži, naslednji dan pa novi pisun spiše zgodbo o podležu, ki je žalil cesarja in umetnike krojače ... 

In za konec: Svetla točka nastopov v reportaži je bil monoštrski župan Gábor Huszár, sicer Madžar, ki je povedal, da je njegov vzornik madžarski kralj Bela III., ustanovitelj Monoštra, ki je spoštoval in upošteval vse narodnosti na tem območju. Tako ima tudi on odlične odnose z Avstrijci na sosednjem Gradiščanskem in s slovenskimi prijatelji. Pristno prijateljstvo pa Monošter veže z Lendavo. Omenil je tudi, da je ohranjanje slovenske narodnosti v Porabju močno odvisno od gospodarskega razvoja: če bi v Porabje prišlo slovensko podjetje, močno slovensko podjetje, kjer bi na majhni tabli na vhodu pisalo, da znanje slovenskega jezika pomeni prednost pri zaposlitvi, se dijaki slovenščine ne bi učili le na spodbudo staršev in starih staršev, ampak bi sami začutili, da se znanje slovenščine obrestuje. 💖

Take table, žal, ni na zgradbi Državne slovenske samouprave, ni je na Slovenskem kulturno-informativnem centru, ni je na Hotelu Lipa, ni je na nobeni slovenski instituciji. Tisti, ki trkajo na vrata teh institucij, dobro vedo, da za zaposlitev ni pomemben slovenski jezik, ampak rodbinske in prijateljske zveze. Dragi župan, hvala. Veš, tudi jaz sem bila naivna kar 30 let, ti še samo 14. 😀

Kakšna je sedanjost narodnostnega šolstva v Porabju?

 

Če sem pred sedmimi meseci pisala o smešnem, demagoškem razglabljanju treh odrešenikov, vizionarjev in neverjetnih napovedovalcev prihodnosti porabskega šolstva (tu si lahko osvežite spomin: https://iskriceizporabja.blogspot.com/2023/09/kaksna-je-prihodnost-slovenskega.html ), se bom tokrat lotila sedanjosti le-tega. Čeprav nisem na tem področju več službeno aktivna, imam dovolj pravih informacij z različnih virov. Sem se pa s tematiko aktivno ukvarjala več kot 30 let, živela v Porabju in svoje delo ter ljudi, s katerimi sem sodelovala, imela iskreno rada. Še danes smo v odličnih prijateljskih stikih.

Ne samo svet kot globalna celota, tudi Porabje, ta mikro svet, je padel s tečajev. Vse bo drugače, vse bo na novo, so blebetali novi oblastniki, osebki brez morale, etike in znanja o šolstvu. Tem polpismenim likom so se hodili slepo klanjat predstavniki slovenskega šolskega ministrstva, predvsem pa Zavoda za šolstvo. Seanse o šolah brez predstavnikov le-teh so potekale na političnih uradih, včasih tudi za lepo obloženimi mizami. Že v letu ali dveh bodo rezultati v šolah, vse bo drugače, je nakladal po medijih predsednik Državne slovenske samouprave, tisti lik, ki javno laže še o lastni izobrazbi, a je po funkciji nekakšen šef porabskega šolstva. 😛 In sprega le-tega lika in direktorja Zavoda za šolstvo je prinesla odličen rezultat: na mesto pedagoške svetovalke je tako rekoč po izboru omenjenega predsednika na podlagi laži in bizarnih argumentov direktor Zavoda za šolstvo zaposlil strokovno globoko podkapacitirano osebo, ki o šolstvu na Madžarskem kot tudi porabskem šolstvu, ki je del madžarskega, nima pojma, niti je ne zanima. Glavno, da trobi v isti rog s politiki, jim dela lepe proslave izmišljenih uspehov, je njihova glavna propagandistka, sicer na plačnem seznamu Zavoda za šolstvo, direktor Zavoda pa ima mir. In kaj imajo od vse te tragikomedije porabske šole? NIČ oziroma stalne probleme, nobene strokovne pomoči, le vsiljevanje nekakšnih mega projektov, ki služijo tej samooklicani odrešenici Porabja in še komu kot pokritje za obstanek na delovnem mestu. Kaj pa šole? Večinoma jo ignorirajo, celo ji prepovedujejo prihajati k njim in jim krasti dragoceni čas. Šole živijo svoje življenje, delajo in se trudijo po lastnih močeh in zmožnostih, a vedo, da jih je Slovenija, tako Zavod kot šolsko ministrstvo, izdala in popolnoma pustila na cedilu. Zakaj molčijo? Velikokrat so poskušale kaj povedati, z ene od šol so romala različna pisma predvsem na Zavod kot delodajalca svetovalke, a zgodilo se ni nič. S strani politike se je šikaniralo ravnateljico, ki je obupana iskala pomoč. Zdaj so vsi raje tiho in vedo, da je tistim v Sloveniji važen samo politični mir in lažna propaganda o oh in sploh uspešnih porabskih politikih in njihovi propagandistki. Odurno!

Projekti. Ko slišim to zlorabljano in zlajnano besedo, dobim kurjo polt. Danes je projekt vse, česar se kdo spomni, tudi najbolj bedaste in neuporabne ideje poimenujejo projekt. Kovnica takih in drugačnih projektov je vsekakor Zavod za šolstvo. Moja spoštovana prijateljica, izjemna slovenska učiteljica Jožica Frigelj, je pred kratkim zapisala: "Ne morem vstati in oditi niti ob nesmislih, kot so razni projekti: šola je dolgočasna – pa že vpeljemo projekt Popestrimo šolo. Otroci ne znajo brati in pisati - potrebujemo projekt razvijanja bralne pismenosti. Otroci preveč sedijo in že se najde projekt, ne eden, celo dva - Fit in Zdrav življenjski slog, po novem pa tudi Razširjeni program, ki bo zagotavljal vsem otrokom gibanje vsak dan (strukturirano, seveda). Odgovornega vedenja do okolja se bodo pa naučili zaradi projekta Eko šola. In vse šole bodo naravnost fantastične zaradi projekta (no ja, zdaj že nekaj časa obvezne) samoevalvacije. Da tekmovanj na vseh mogočih in nemogočih področjih sploh ne omenjam. Šola je itak le še eno samo veliko tekmovanje. Na koncu pa ugotavljamo, da so otroci bralno nepismeni, da ne znajo povezovati znanja v koncepte, da ne premorejo osnovnih moralnih vrednot, saj učenje o moralnih vrednotah še nikoli ni nikogar naredilo moralnega, da šola že davno ni več tisto, kar naj bi bila, tj. vzgojno-izobraževalna inštitucija." In se takoj spomnim na svojo bivšo institucijo in norenje s projekti ... Žalost in beda. Še bolj pa me asociacije ponesejo v porabsko šolstvo, kjer politično inštalirana oseba s te iste institucije počne zgoraj opisane nesmisle. Samo to. Ker mora biti vse drugače. Ker se odkriva Amerika. Ker otroci v vrtcih in šolah kot tudi njihovo znanje jezika, odnosi, okoliščine ... niso pomembni. Kaj pa je pomembno? Kamere, fotoaparati, režimski pisuni, ki te bizarnosti spreminjajo v suho zlato! Beda do bolečine. 😭

Trideset let se mi je na Zavodu za šolstvo vbijalo v glavo, da se svetovalec v Porabju mora ukvarjati izključno s strokovnim delom v šolah in z ničemer drugim! Nazadnje mi je to v obliki groženj zabičeval (vse do nezakonite odpovedi delovnega razmerja in ponudbe nove pogodbe za kar nekaj) še vedno aktualni direktorski model. A kot počnejo vsi oportunisti, je čez noč obrnil ploščo in namesto strokovne svetovalke za šole zaposlil propagandistko za politike. Vas še vedno ni nič sram, moj bivši direktor??

Pa si oglejmo nekaj projektnih biserov omenjene politične inštaliranke, ki bodo kot po čudežu spremenili vse porabske učence v slovensko govoreče navdušence. (Mogoče pa ima omenjena res kakšne nadnaravne sposobnosti in se bo zgodil binkoštni čudež.) Vse pogruntavščine sicer niso zrasle na njenem zeljniku, nekatere producira Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ki glede porabske šolske problematike vedno bolj bluzi nekam daleč in mimo. Domišljajo si celo, da bodo njihove produkte kot didaktično gradivo uporabljali učenci in učitelji v šolah. Res skrajno naivno in malo smešno to nepoznavanje področja in okoliščin, katerih se lotevajo. QR-kode bodo menda rešile slovenščino v Porabju ... Dragi nevedneži na INV in politična inštaliranka na Zavodu - na čem bodo učenci odpirali vaše QR-kode, ko pa jim je prepovedano prinašati v šole pametne telefone??? Toliko o verodostojnosti omenjenih "strokovnjakov"... 😅 

Mega projekt, ki letos dobiva tretje nadaljevanje, nosi skupen naziv Porabje z otroškimi očmi. A res? V prvem delu naj bi učenci pisali, tudi risali, o sebi, svoji družini, domačem kraju, šegah in navadah ... ob koncu pa je nastala publikacija. Prvič, niti en učenec na šolah ne obvlada slovensko tako, da bi bil zmožen samostojno napisati celostranski spis, še petih stavkov ne. In drugič, kdo so torej avtorji spisov? Učitelji, babice in dedki, podpisani pa so učenci. Komu koristijo take bizarne laži? Tistim, ki so nosilci projekta, resnica, morala in etika pa jih ne zanimajo. Tudi sram jih ni, čeprav se je javno šušljalo o tej abotnosti. Drugi del naj bi bil nekakšen turistični vodnik po Porabju, ki bi ga ustvarili učenci. A res? Učitelji so pripravili liste, s katerih so se učenci naučili prebrati besedilo ... In še bi lahko naštevala nesmisle mega projekta. V tretjem delu pa bo poustvarjanje porabskih pravljic, gotovo z učiteljevimi očmi in učenci kot statisti. Kakšen smisel ima vse to? Za učence in tudi učitelje nobenega, saj se jim vsi ti projekti dobesedno vsiljujejo, ne pa ponujajo ali delajo v dogovorih z njimi.

Seveda, to še ni vse! Tu so različni turistični projekti, pri katerih se pisari, da učenci uporabljajo slovenščino kot jezik komunikacije. Popolna laž, saj imajo na raznih taborih in tednih vedno ob sebi svoje učitelje, ki jim ves dan neutrudno prevajajo, kar nekdo reče po slovensko. Čez mesec dni, torej takrat, ko bi učenci najbolj morali biti prisotni v šoli, se izbrance pelje na "Jezikovni" teden v CŠOD v Tolmin. Ko sem videla program, mi je bilo popolnoma jasno, da tu ni niti J od "jezikovnega". Nekdo (oseba z Zavoda za šolstvo) mora nekaj narediti in upravičiti svojo plačo, ne pozna pa in ga ne zanima šolski koledar madžarske šole, vzdušje v razredih, ko nekateri učenci gredo, drugi pa ostanejo pri pouku, vedno bolj negativen odnos do učenja slovenščine - tudi zaradi takih bizarnih projektov. Kdo, pri zdravi pameti, vleče učence od pouka mesec dni pred koncem šolskega leta?? In zakaj se to dovoli? (Zaradi ljubega miru, jasno.)

Kaj pa se na porabskih šolah dela s strani omenjene samooklicane dramaturginje in "izjemne umetnice" strokovnega, kot podpora pouku, pomoč učiteljem? Nič. Ni pomembno. Ni medijsko zanimivo. Vse v šolah bi menda bilo potrebno spremeniti, napisati nove učne načrte, nove učbenike ... Aha, kdo, kako, čemu? Blablabla in je konec sestanka. Do naslednjič ... V porabskem šolstvu vladajo apatičnost, kaos in zmeda. Vodstva šol in učitelji se trudijo, da vse kolikor toliko živi. Prav tako nudijo učencem dodatne zanimive dejavnosti, za katere poskrbijo sami. Na tem področju je potrebno pohvaliti ravnateljico števanovske šole, ki si resnično - v nemogočih razmerah, kar se tiče učencev - prizadeva za bogato in pestro dogajanje na svoji mali šoli. Žal pa učenci obeh porabskih šol, ko zaključijo 8. razred in gredo v srednje šole, za vedno končajo s slovenščino. Tudi z letošnjimi osmošolci je tako. To pa bi morala biti naloga narodnostnih politikov, ki so jim na ustih vedno besede o  skrbi za ohranjanje jezika, v resnici pa so njihova skrb kmetija, žganjarna, mlin in druge zanje konkretno koristne zadeve, s katerimi polnijo lastne žepe. In za konec še odličen citat Kozme Ahačiča ... 

80.000 ogledov - hvala vsem!

Spoštovani bralci mojih zapisov, dragi prijatelji!

Danes se je števec ogledov mojega bloga obrnil na številko 80.000! Zame čast in neverjeten dosežek, saj svojih zapisov nikjer drugje, razen na lastnem fb-profilu, ne oglašam. Ogromno mi pomeni, da me berete, na fb kaj pokomentirate, predvsem pa je zame važno, da kapljica po kapljico resnice o Porabju prodira v zavest vedno več ljudi. Žal, ne tistih, ki brezglavo lopatajo naš davkoplačevalski denar tja čez Srebrni breg, v denarnice nekaj posameznikov,  tistih, ki se tam gredo politike (in Slovence) ... Kriva je Slovenija, slovenska politika, mi je v Porabju rekel marsikdo. Res je. Bizarna institucija, ki si je nadela naziv Urad za Slovence, je druščina, ki - razen enega ali dveh posameznikov - nima pojma o Slovencih v zamejstvu in po svetu. Serija ministrov na uradu, vključno z aktualnim, so bili in so še osebki, ki so dobili strankarske nagrade - krasne pakete ugodnosti in udobnosti. Globoko strokovno podkapacitirani tipi, ki jim je fino "ministrirati". Poglejte aktualnega lika - nima pojma! Edina, ki je vedela, komu, čemu in zakaj ministruje, je bila Ljudmila Novak. Bilo je zelo davno ... 

Zakaj pisati, če so tisti, ki bi morali razumeti in ukrepati, gluhi, slepi in privezani na svoje udobne fotelje, sem se spraševala velikokrat; vedno sem dobila v mislih isti odgovor: morda bo kaj zaleglo, mogoče bo komu kliknilo ... Saj enkrat bo. Karma dela svoje. Prišel bo čas, ko bo v Porabju dobesedno zmanjkalo ljudi (jih že zmanjkuje!!), ki bi bili resnično Slovenci, z jezikom in srcem. Hvalisanje s 1000+ je nekaj tako bednega in bizarnega, da človeka kar zvije v želodcu. Pa se sprašujem dalje, kaj je tem političnim likom, da nimajo nobenega sramu. No, če vemo, kdo so in kakšen je njihov inteligenčni domet, nekako razumemo ... Jezik v Porabju pa tiho umira. V šolah ni niti enega učenca, s katerim bi lahko brez vnaprejšnje priprave spregovorili tri slovenske stavke. Ko končajo osnovno šolo, se razkropijo po celi županiji in še dalje, in zanje je slovenščine konec za vedno. In o kakšnem napredku blebetajo politiki, dvorni pisuni pa skrbno beležijo in objavljajo? Morda o napredku pri debelini lastnih denarnic  ... 

Pred kratkim mi je nekdo, ko sem omenila, da bom nehala pisati bloge, rekel: "Prosim te, piši naprej, dokler imaš voljo in moč, saj le tako lahko izvemo, kako je v resnici v Porabju. Vsa blebetanja po časopisih, radiu in še kje so definitivno prikrojevanje resnice, da ne rečem laganje. Porabci postajajo, žal, virtualna narodnostna skupnost. Bil sem tam velikokrat in sam to doživel ..." Ja, prijatelj, res je. Če pomislimo, koliko milijonov sta Slovenija in Madžarska potrošili na t. i. revitalizacijo slovenske skupnosti v Porabju, a se dogaja zgolj obraten proces, se tisti, ki so o teh milijonih odločali, res lahko tolčejo po bedastih glavah. Morda pa edino jaz napačno mislim, da je revitalizacija narodnostne skupnosti vračanje k jeziku, njegovo učenje, predvsem pa raba, narodnostno in kulturno zavedanje o pripadnosti k skupnosti. Res sem naivna! Revitalizacija je lagodno življenje peščice "uhljebov", kmetija za eno družino, mlin, mlinarjeva hiša, žganjarna, turistične kapacitete, malo laganja in cvetličenja, kako je vse super in krasno in fajn. Grigorij Potemkin se je reinkarniral v Porabju, slovenska politična vrhuška, ki nima pojma, pa se mu hodi klanjat. In živeli bodo srečno do konca svojih dni ...

Še enkrat srčna hvala vsem, ki berete moje zapise. 💖💖💖